# Baza znanja: bsi.si _Ustvarjeno z crawl_kb.py iz javnih strani; samo podatki s spletnega mesta._ _Jezik baze: sl — --lang_ ## Kontaktni podatki - **Telefon:** 01 47 19 105, 01 47 19 123, 01 47 19 182, 01 471 90 00, 01 471 91 91, 030 451 925 ## Pregled vsebine - Banka Slovenije - O nas (+3) - Denarna politika (+2) - Finančna stabilnost (+2) - Nadzor bančnega sistema (+4) - Reševanje bank - Stanje v bančnem sistemu - Plačilni sistemi (+5) - Gotovina (+6) - Fizične osebe (+4) - Centralni kreditni register - Statistika (+2) - Finančno opismenjevanje - Kontakti ## Banka Slovenije Vir: https://www.bsi.si/sl ### Neposredne naložbe 2025 Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2025 dosegle 24,0 mrd EUR oziroma 33,8 % BDP. Njihova vrednost se je v primerjavi s predhodnim letom povečala za 4,0 %, kar pomeni podobno umirjeno rast kot v letu 2024. Po državi neposrednega lastnika so prevladovale tuje naložbe iz Avstrije, Luksemburga in Švice, medtem ko so po državi končnega izvornega lastnika na vrednosti močno pridobile naložbe iz Nemčije, Madžarske in Združenih držav Amerike. Guverner dr. Primož Dolenc za Bloomberg Izjava guvernerja ob letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2026 Letna zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke v Bangkoku Otroke vabimo k sodelovanju na likovnem natečaju na temo Nekoč in danes Zbiramo likovne rešitve za zbirateljske kovance ### Denarna politika Odločitve članov Sveta Evropske centralne banke, katerih cilj je zagotavljanje cenovne stabilnosti. Podlaga za odločitve so aktualni gospodarski kazalci in napovedi za evrsko območje ter stanje na finančnih trgih. ### Stanje v bančnem sistemu Aktualni podatki s področja slovenskega bančnega sistema ter odločitve in ukrepi na področju mikrobonitetnega nadzora in makrobonitetne politike, ki jih sprejemamo v Banki Slovenije. ### Makroekonomsko okolje Analiza mednarodnih in domačih gospodarskih razmer in finančnih trgov ter napovedi gospodarskih gibanj. Analize so podlaga za sprejemanje odločitev na področju denarne politike in bančnega sistema. ### Publikacije Poročilo o finančni stabilnosti, oktober 2026 ### Aktualni podatki indeks HICP, medletna rast, % Podatki na dan 30. september 2026 Podatki na dan 16. september 2026 Operacije glavnega refinanciranja Podatki na dan 20. oktober 2026 ### Napovednik dogodkov Izid publikacije Pregled makroekonomskih gibanj, oktober Seminar finančnega opismenjevanja za pedagoške delavce Finančni računi Slovenije – četrtletne informacije Mesečna infomacija o poslovanju bank ### Finančno opismenjevanje Bi obiskali Banko Slovenije? Veste, kaj je Atlantova skrivnost in kje jo lahko odkrijete? Ste se že podali na Lov za izgubljenim denarjem? Udeležite se naših programov finančnega opismenjevanja. Lahko nas obiščete v sklopu izobraževalnih dni ali pa se odločite le za obisk Muzeja Banke Slovenije, v katerem na zabaven in interaktiven način pojasnimo ključne naloge centralne banke. Osnovnošolci se nam lahko pridružijo na počitniškem dnevu, organiziramo pa tudi projekte za šole, kot sta Mojstri digitalne prihodnosti in Bodi FIN. Ste še vedno negotovi? Potem si za začetek oglejte mladinsko TV serijo Mladi mojstri financ in se podajte na pustolovščino s filmskimi junaki. Naši programi so na voljo za vse starostne skupine in so brezplačni. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. ## O nas Vir: https://www.bsi.si/sl/o-nas > Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila s sprejetjemZakona o Banki Slovenije25. junija 1991. Je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem.Organa Banke Slovenije sta guverner Banke Slovenije in Svet Banke Slovenije.Ključne informacije o oddelku Kabinet guvernerja in komuniciranje ter o področjih odnosov z javnostmi, dostopu do informacij javnega značaja in varstvu osebnih podatkov (VOP). ### O nas Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991. Je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem. Organa Banke Slovenije sta guverner Banke Slovenije in Svet Banke Slovenije. Banka Slovenije ter člani njenih organov odločanja so neodvisni in pri opravljanju svojih nalog po Zakonu o Banki Slovenije niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti jih ne smejo spraševati za navodila ali usmeritve. ### Kabinet guvernerja in komuniciranje Sonja Primožič, direktorica oddelka Kabinet guvernerja in komuniciranje e-naslov: [email protected] tel: 01 47 19 105 mob: 030 451 925 ### Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov Mojca Trstenjak, pooblaščenka za skladnost ### Ostale informacije Naslov Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana Telefon (vsak delavnik od 9. do 13. ure) 01 471 90 00 ### Organizacijska shema Nekdanji guvernerji Banke Slovenije ## Naloge Banke Slovenije Vir: https://www.bsi.si/sl/o-nas/naloge-banke-slovenije > Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila s sprejetjemZakona o Banki Slovenije25. junija 1991. Je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem.Banka Slovenije je od 1. maja 2004, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Od 1. januarja 2007, ko je Republika Slovenije uvedla evro, pa je Banka Slovenije del Evrosistema in tako se pri uresničevanju nalog Banke Slovenije v celoti upoštevajo določilaStatuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB. ### Naloge Banke Slovenije Banka Slovenije je od 1. maja 2004, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Od 1. januarja 2007, ko je Republika Slovenije uvedla evro, pa je Banka Slovenije del Evrosistema in tako se pri uresničevanju nalog Banke Slovenije v celoti upoštevajo določila Statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB . ### Animacija o nalogah Banke Slovenije Naloge Banke Slovenije temeljijo na štirih stebrih delovanja: Poleg tega v okviru zakonskega mandata opravljamo še druge naloge, in sicer: - Denarna politika se nanaša na tiste odločitve centralne banke, s katerimi ta vpliva na ceno in razpoložljivost denarja v gospodarstvu ter s katerimi vpliva na izbrani cilj denarne politike. - Mikrobonitetni nadzor se nanaša na zagotavljanje finančne stabilnosti. Cilj nadzorniških aktivnosti je pravočasno zaznati tveganja na vseh področjih poslovanja bank in hranilnic ter z učinkovitim ukrepanjem zagotoviti stabilnost kreditne institucije in finančnega sistema. - Makrobonitetna politika identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja za finančno stabilnost ter sprejema potrebne ukrepe za preprečevanje oziroma omejevanje sistemskih tveganj. - Reševanje bank v težavah in sistem jamstva za vloge zagotavlja urejeno reševanje bank(e) v (hudih) težavah s čim manjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance. Hkrati smo v Banki Slovenije skrbnik sistema za jamstvo vlog, ki ščiti vlagatelje in ohranja zaupanje v bančni sistem. - izdajo gotovine, - upravljanje plačilnih sistemov, - upravljanje uradnih deviznih rezerv in drugega premoženja Banke Slovenije, - delujemo lahko kot plačilni in/ali fiskalni agent države in kot predstavnik države v mednarodnih denarnih organizacijah, - vodimo račune za Republiko Slovenijo, državne organe in osebe javnega prava, - opravljamo naloge finančne, denarne, bančne in plačilnobilančne statistike, - upravljamo centralni kreditni register in podobno. ### Mednarodno sodelovanje V Banki Slovenije v okviru svojega mandata delujemo v številnih evropskih in mednarodnih institucijah. Z dnem uvedbe evra kot valute Republike Slovenije (1. januarja 2007) je Banka Slovenije postala del Evrosistema. Evrosistem sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so sprejele evro. ## dr. Primož Dolenc Vir: https://www.bsi.si/sl/o-nas/z/dr-primoz-dolenc ### dr. Primož Dolenc Mandat 1. marec 2026 – 29. februar 2032 Uradni list RS št. 08/2026 . ### Izobraževanje | 2006 | doktorat iz ekonomije, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija | |---|---| | 2002 | magisterij iz ekonomije, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija | | 1999 | diploma iz ekonomije, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija | ### Poklicna pot | March 2026– | guverner in član Sveta Banke Slovenije | |---|---| | November 2022–February 2026 | viceguverner in član Sveta Banke Slovenije | | April 2022–November 2022 | strateški svetovalec, Banka Slovenije, Slovenija | | 2016–2022 | viceguverner in član Sveta Banke Slovenije, Slovenija | | 2013–2016 | direktor sektorja uravnavanja tveganj (B-1), Deželna banka Slovenije, d. d., Slovenija | | 2008–2013 | redni profesor za finance ter vodja katedre za računovodstvo in finance, Univerza na Primorskem, Slovenija | | 2006–2008 | direktor sektorja zakladništva (B-2), Abanka Vipa, d. d., Slovenija | | 2006 | izvršni direktor, Intereuropa, d. d., Slovenija | | 2000–2006 | vodja oddelka, Ministrstvo za finance (Zakladnica), Slovenija | | 2003–2018 | Univerza na Primorskem, Fakulteta za management ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, redni profesor za finance, bančništvo in makroekonomijo | | 2003–2018 | Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, asistent za statistiko in ekonometrijo | | | gostujoči profesor na Univerzi uporabnih znanosti Mikkeli (Finska), na Kaledonski univerzi v Glasgowu (Združeno kraljestvo), Univerzi v Córdobi (Španija), Ekonomski univerzi v Varni (Bolgarija), Univerzi Aleksandër Moisiu v Draču (Albanija) | ### Koledarji članov Sveta Banke Slovenije Banka Slovenije objavlja koledarje srečanj članov Sveta Banke Slovenije, kadar delujejo v okviru pristojnosti guvernerja ali viceguvernerja Banke Slovenije oziroma člana najvišjih teles in organov ECB. Koledarji članov so objavljeni s časovnim zamikom približno treh mesecev. Koledarji vključujejo informacije o javnih in nejavnih srečanjih ter dogodkih, na katerih član Sveta Banke Slovenije komunicira z zunanjimi deležniki (javne in zasebne institucije ter posamezniki), in udeležbo članov na sejah Sveta Banke Slovenije, organov in teles v okviru ECB in na drugih sestankih organov EU ali mednarodnih institucij. Interna srečanja Banke Slovenije in srečanja na ravni Evrosistema niso objavljena (srečanja članov Sveta Banke Slovenije s predstavniki ECB in drugih nacionalnih centralnih bank Evrosistema ter nacionalnih pristojnih organov, ki so odgovorni za nadzor kreditnih institucij, štejejo za interna srečanja). Objavljeni koledarji vsebujejo informacije o datumu, o imenu/nazivu udeležencev/organizatorjev, o temi in lokaciji sestanka/dogodka, razen če bi bila objava posamezne informacije v nasprotju s predpisi in zahtevami glede varovanja zaupnosti ali bi bila objava v nasprotju z javnim interesom. ## Strategija Banke Slovenije 2021 Vir: https://www.bsi.si/sl/o-nas/strategija-banke-slovenije-2021-2026 > Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Svoje odločitve oblikujemo in uresničujemo samostojno in kot del Evrosistema. Poglavitni cilj vseh, ki sodelujemo v Evrosistemu, je ohranjati cenovno stabilnost. Skupaj varujemo tudi finančno stabilnost in krepimo evropsko integracijo. ### Strategija Banke Slovenije 2021–2026 Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Svoje odločitve oblikujemo in uresničujemo samostojno in kot del Evrosistema. Poglavitni cilj vseh, ki sodelujemo v Evrosistemu, je ohranjati cenovno stabilnost. Skupaj varujemo tudi finančno stabilnost in krepimo evropsko integracijo. ### Naše poslanstvo Soustvarjamo stabilno ekonomsko okolje za uspešnost Slovenije ter blaginjo te in prihodnjih generacij. ### PROFESIONALNOST. ODGOVORNOST. TRANSPARENTNOST. Z izkazovanjem naših vrednot bogatimo polje ZAUPANJA tako med zaposlenimi kot tudi v odnosu do zunanjih deležnikov. ### Profesionalnost STROKOVNOST je temelj našega delovanja. Zaposlujemo vrhunske strokovnjake. Sodelavce spodbujamo k ciljnemu in celostnemu razvoju. Ustvarjamo nova znanja in jih delimo. Delujemo VKLJUČUJOČE. Spodbujamo povezovanje in sodelovanje. Odnose gradimo na zaupanju, spoštovanju in odprti komunikaciji. ETIČNOST izkazujemo z nepristransko in enakovredno obravnavo vseh deležnikov ter delovanjem, usmerjenim v izpolnjevanje našega poslanstva. ### Odgovornost MANDAT izpolnjujemo predano. Zavedamo se naše državotvorne vloge ter vpliva delovanja in odločitev na stabilnost ekonomskega okolja ter kakovost življenja v Sloveniji in Evropski uniji. UČINKOVITOST dosegamo z optimalnim vložkom virov, jasno opredeljenimi cilji, prilagodljivostjo in odprtostjo za nove ideje. Zagotavljamo pretok informacij ter pogoje za kakovostno izvajanje in doseganje ciljev. TRAJNOSTNO naravnanost izkazujemo s prilagajanjem novim razmeram in odprtostjo za spremembe. Odločitve sprejemamo premišljeno, upoštevajoč okoliščine, različna strokovna mnenja in njihov vpliv na dobrobit te in prihodnjih generacij. ### Transparentnost Podajamo JASNE usmeritve in stališča. Skrbimo za preglednost delovanja, procesov in odločitev. Spodbujamo DIALOG, povezovanje in prenos dobrih praks. Strokovno in splošno javnost pravočasno SEZNANJAMO z relevantnimi vsebinami in pojasnjujemo svoje odločitve. Skrbimo za finančno opismenjevanje in ozaveščanje o pomenu in vlogi centralne banke na državni in evropski ravni. ### Naša vizija Napredna, povezovalna, trajnostno naravnana centralna banka. ### Naše strateške smernice Naš mandat bomo izvajali z uresničevanjem vizije, in sicer v okviru naslednjih strateških smernic: ## Denarna politika Vir: https://www.bsi.si/sl/denarna-politika > Primarni cilj denarne politike Evrosistema je cenovna stabilnost. Vsakokratne odločitve v okviru denarne politike usmerja strategija denarne politike, ki je bila nazadnje posodobljena leta 2021. Ta določa, da se cenovna stabilnost najbolje vzdržuje s ciljanjem inflacije na ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju. ### Strategija denarne politike Primarni cilj denarne politike Evrosistema je cenovna stabilnost. Vsakokratne odločitve v okviru denarne politike usmerja strategija denarne politike, ki je bila nazadnje posodobljena leta 2021. Ta določa, da se cenovna stabilnost najbolje vzdržuje s ciljanjem inflacije na ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju. ## Obrestne mere Evropske centralne banke Vir: https://www.bsi.si/sl/denarna-politika/obrestne-mere-evropske-centralne-banke > Svet Evropske centralne banke določa višino obrestnih mer Evropske centralne banke. Odločitve o tem sprejema na monetarnih sejah (praviloma) na vsakih šest tednov. ### Obrestne mere Evropske centralne banke Svet Evropske centralne banke določa višino obrestnih mer Evropske centralne banke. Odločitve o tem sprejema na monetarnih sejah (praviloma) na vsakih šest tednov. - S ciljem olajšati tržnim udeležencem prehod na nov režim ob uvedbi evra, je ECB 22. decembra 1998 najavila, da za obdobje med 4. in 21. januarjem 1999, izjemoma velja ožji pas 50 bazičnih točk med obrestnima merama mejnega depozita in mejnega posojila. - 9. oktobra 2008 je ECB zmanjšala razpon med obrestnima merama mejnega depozita in mejnega posojila z 200 bazičnih točk na 100 bazičnih točk. | Datum uveljavitve | Mejni depozit | Operacije glavnega refinanciranja | Mejno posojilo | |---|---|---|---| | 16.09.2026 | 2,50% | 2,65% | 2,90% | | 17.06.2026 | 2,25% | 2,40% | 2,65% | | 11.06.2025 | 2,00% | 2,15% | 2,40% | | 23.04.2025 | 2,25% | 2,40% | 2,65% | | 12.03.2025 | 2,50% | 2,65% | 2,90% | | 05.02.2025 | 2,75% | 2,90% | 3,15% | | 18.12.2024 | 3,00% | 3,15% | 3,40% | | 23.10.2024 | 3,25% | 3,40% | 3,65% | | 18.09.2024 | 3,50% | 3,65% | 3,90% | | 12.06.2024 | 3,75% | 4,25% | 4,50% | | 20.09.2023 | 4,00% | 4,50% | 4,75% | | 02.08.2023 | 3,75% | 4,25% | 4,50% | | 21.06.2023 | 3,50% | 4,00% | 4,25% | | 10.05.2023 | 3,25% | 3,75% | 4,00% | | 22.03.2023 | 3,00% | 3,50% | 3,75% | | 08.02.2023 | 2,50% | 3,00% | 3,25% | | 21.12.2022 | 2,00% | 2,50% | 2,75% | | 02.11.2022 | 1,50% | 2,00% | 2,25% | | 14.09.2022 | 0,75% | 1,25% | 1,50% | | 27.07.2022 | 0,00% | 0,50% | 0,75% | | 18.09.2019 | −0,50% | 0,00% | 0,25% | | 16.03.2016 | −0,40% | 0,00% | 0,25% | | 09.12.2015 | −0,30% | 0,05% | 0,30% | | 10.09.2014 | −0,20% | 0,05% | 0,30% | | 11.06.2014 | −0,10% | 0,15% | 0,40% | | 13.11.2013 | 0,00% | 0,25% | 0,75% | | 08.05.2013 | 0,00% | 0,50% | 1,00% | | 11.07.2012 | 0,00% | 0,75% | 1,50% | | 14.12.2011 | 0,25% | 1,00% | 1,75% | | 09.11.2011 | 0,50% | 1,25% | 2,00% | | 13.07.2011 | 0,75% | 1,50% | 2,25% | | 13.04.2011 | 0,50% | 1,25% | 2,00% | | 13.05.2009 | 0,25% | 1,00% | 1,75% | | 08.04.2009 | 0,25% | 1,25% | 2,25% | | 11.03.2009 | 0,50% | 1,50% | 2,50% | | 21.01.2009 | 1,00% | 2,00% | 3,00% | | 10.12.2008 | 2,00% | 2,50% | 3,00% | | 12.11.2008 | 2,75% | 3,25% | 3,75% | | 15.10.2008 | | 3,75% | | | 09.10.2008 | 3,25% | | 4,25% | | 08.10.2008 | 2,75% | | 4,75% | | 09.07.2008 | 3,25% | 4,25% | 5,25% | | 13.06.2007 | 3,00% | 4,00% | 5,00% | | 14.03.2007 | 2,75% | 3,75% | 4,75% | | 13.12.2006 | 2,50% | 3,50% | 4,50% | | 11.10.2006 | 2,25% | 3,25% | 4,25% | | 09.08.2006 | 2,00% | 3,00% | 4,00% | | 15.06.2006 | 1,75% | 2,75% | 3,75% | | 08.03.2006 | 1,50% | 2,50% | 3,50% | | 06.12.2005 | 1,25% | 2,25% | 3,25% | | 06.06.2003 | 1,00% | 2,00% | 3,00% | | 07.03.2003 | 1,50% | 2,50% | 3,50% | | 06.12.2002 | 1,75% | 2,75% | 3,75% | | 09.11.2001 | 2,25% | 3,25% | 4,25% | | 18.09.2001 | 2,75% | 3,75% | 4,75% | | 31.08.2001 | 3,25% | 4,25% | 5,25% | | 11.05.2001 | 3,50% | 4,50% | 5,50% | | 06.10.2000 | 3,75% | 4,75% | 5,75% | | 01.09.2000 | 3,50% | 4,50% | 5,50% | | 28.06.2000 | 3,25% | 4,25% | 5,25% | | 09.06.2000 | 3,25% | 4,25% | 5,25% | | 28.04.2000 | 2,75% | 3,75% | 4,75% | | 17.03.2000 | 2,50% | 3,50% | 4,50% | | 04.02.2000 | 2,25% | 3,25% | 4,25% | | 05.11.1999 | 2,00% | 3,00% | 4,00% | | 09.04.1999 | 1,50% | 2,50% | 3,50% | | 22.01.1999 | 2,00% | 3,00% | 4,50% | | 04.01.1999 | 2,75% | 3,00% | 3,25% | | 01.01.1999 | 2,00% | 3,00% | 4,50% | ## Strategija denarne politike Vir: https://www.bsi.si/sl/denarna-politika/strategija-denarne-politike > Poglavitni cilj Evrosistema, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so sprejele evro, je ohranjanje stabilnosti cen. Denarna politika k splošni blaginji, še zlasti k visoki gospodarski rasti in stopnji zaposlenosti, največ prispeva z zagotavljanjem stabilnosti cen v srednjeročnem obdobju. ### Strategija denarne politike Poglavitni cilj Evrosistema, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so sprejele evro, je ohranjanje stabilnosti cen . Tako Evrosistem prispeva k splošni blaginji, še zlasti k visoki gospodarski rasti in stopnji zaposlenosti. Če to ni v nasprotju s ciljem cenovne stabilnosti, Evrosistem podpira tudi splošne ekonomske politike v Evropski uniji, da bi prispeval k doseganju ciljev Unije; uravnotežena gospodarska rast, zelo konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost, družbeni napredek, visoka raven varstva in izboljševanje kakovosti okolja. Evrosistem prispeva tudi k temu, da pristojni organi nemoteno izvajajo svoje politike na področju bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema. Cilj Evrosistema je, da inflacijo evrskega območja v srednjeročnem obdobju ohranja pri 2 %. Zavezanost Sveta ECB temu cilju je simetrična. Za ohranjanje simetrije inflacijskega cilja je pomembno, da se denarna politika odločno in vztrajno odziva na velika in trajnejša odstopanja inflacije od ciljne ravni v obe smeri, saj s tem preprečuje, da bi se odstopanja zakoreninila zaradi odstiranja inflacijskih pričakovanj. Primarni instrument denarne politike je sklop ključnih obrestnih mer ECB. Kadar so ključne obrestne mere blizu efektivne spodnje meje ali za ohranjanje nemotenega delovanja transmisije denarne politike, lahko Svet ECB uporablja tudi druge instrumente, kot so operacije dolgoročnejšega refinanciranja, nakupi vrednostnih papirjev, negativne obrestne mere in prihodnja usmeritev denarne politike. Svet ECB sprejema odločitve o denarni politiki, vključno s presojo sorazmernosti odločitev in njihovih stranskih učinkov, na podlagi integrirane ocene vseh relevantnih dejavnikov. Pri presoji upošteva ne le najverjetnejše gibanje inflacije in gospodarstva, ampak tudi spremljajoča tveganja in negotovost, pri čemer ustrezno uporablja scenarije in analize občutljivosti. Pristop k urejanju, presojanju in medsebojnemu preverjanju informacij, ki so pomembne za oceno dejavnikov tveganj pri ohranjanju cenovne stabilnosti, temelji na dvostebrni strategiji: ekonomski analizi ter denarni in finančni analizi. V tem okviru se ekonomska analiza osredotoča na realna in nominalna gospodarska gibanja, medtem ko denarna in finančna analiza proučuje denarne in finančne kazalnike, s poudarkom na delovanju transmisijskega mehanizma denarne politike in možnih tveganjih za srednjeročno cenovno stabilnost, ki jih povzročajo finančna neravnovesja in denarni dejavniki. Svet ECB je v okviru svojega mandata trdno odločen, da bo Evrosistem v skladu s cilji in prizadevanji EU v celoti upošteval posledice, ki jih imajo podnebne spremembe in degradacija narave za denarno politiko in centralno bančništvo. Svet ECB o svojih odločitvah redno in transparentno obvešča javnost. S ključnimi odločitvami Sveta ECB na denarnih sejah, ki potekajo okvirno vsakih šest tednov, predsednica Sveta ECB javnost seznani na vnaprej napovedanih novinarskih konferencah. Seznanjanje javnosti z odločitvami poteka tudi lokalno prek nacionalnih centralnih bank. V Banki Slovenije javnost o sprejetih odločitvah obveščamo prek spletne strani, komunikacije z mediji in družabnih omrežij. Organiziramo in udeležujemo se tudi številnih javnih dogodkov doma in v tujini. Izjava o strategiji denarne politike ECB, sprejeta 2025 Izjava ECB o strategiji denarne politike, sprejeta 2021 ### Stopnja inflacije v evrskem območju in Sloveniji (HICP) medletna rast, % | Datum | Slovenija | Evrsko območje | |---|---|---| | 30.09.2026 | 3,7 | 3,8 | | 31.08.2026 | 3,4 | 3,2 | | 31.07.2026 | 3,0 | 2,9 | | 30.06.2026 | 3,7 | 2,8 | | 31.05.2026 | 3,8 | 3,2 | | 30.04.2026 | 3,4 | 3,0 | | 31.03.2026 | 2,4 | 2,6 | | 28.02.2026 | 2,8 | 1,9 | | 31.01.2026 | 2,4 | 1,7 | ## Finančna stabilnost Vir: https://www.bsi.si/sl/financna-stabilnost > Za ohranjanje finančne stabilnosti imamo na voljo številne makrobonitetne instrumente, ki jih lahko uporabimo in prilagodimo glede na zaznana sistemska tveganja. ### Makrobonitetni instrumenti Za ohranjanje finančne stabilnosti imamo na voljo številne makrobonitetne instrumente, ki jih lahko uporabimo in prilagodimo glede na zaznana sistemska tveganja. Seznam veljavnih markobonitetnih instrumentov ## Makrobonitetni instrumenti Vir: https://www.bsi.si/sl/financna-stabilnost/makrobonitetni-instrumenti > V Banki Slovenije sistematično zbiramo, obdelujemo in analiziramo informacije, ki vplivajo na finančno stabilnost, ter oblikujemo predloge makrobonitetnih ukrepov na področju bančništva. ### Makrobonitetni instrumenti V Banki Slovenije sistematično zbiramo, obdelujemo in analiziramo informacije, ki vplivajo na finančno stabilnost, ter oblikujemo predloge makrobonitetnih ukrepov na področju bančništva. Analitično delo Banke Slovenije na področju makrobonitnega nadzora je osredotočeno na banke, nebančne finančne institucije (zavarovalnice, investicijske sklade, pokojninske sklade, lizinška podjetja) in na finančno infrastrukturo. Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva Proticiklični kapitalski blažilnik Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke Blažilnik sistemskih tveganj Pretekli makrobonitetni ukrepi ## Odbor za finančno stabilnost Vir: https://www.bsi.si/sl/financna-stabilnost/odbor-za-financno-stabilnost > Odbor za finančno stabilnostje makrobonitetni organ, ki ga sestavljajo predstavniki nadzornih organov – Banke Slovenije,Agencije za trg vrednostnih papirjev,Agencije za zavarovalni nadzor– inMinistrstva za finance. ### Odbor za finančno stabilnost Odbor za finančno stabilnost je makrobonitetni organ, ki ga sestavljajo predstavniki nadzornih organov Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor in Ministrstva za finance. Odbor je bil ustanovljen z Zakonom o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS, Ur. l. RS št. 100/13), na podlagi katerega je pristojen za oblikovanje in izvajanje makrobonitetne politike v Republiki Sloveniji s ciljem, da prispeva k zaščiti stabilnosti celotnega finančnega sistema z okrepitvijo odpornosti finančnega sistema in zmanjšanjem kopičenja sistemskih tveganj ter tako zagotovi vzdržen prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. ### Naloge Za doseganje cilja ima Odbor pristojnosti za izvajanje naslednjih nalog: - oblikovanje makrobonitetne politike, - identificiranje, spremljanje in ocenjevanje tveganj za finančno stabilnost, - usklajevanje sodelovanja in izmenjave informacij med nadzornimi organi in nadzornimi organi držav članic Evropske unije, - izdajanje usmeritev za preprečevanje in zmanjševanje sistemskega tveganja nadzornim organom, - predlaganje uporabe nadzornih ukrepov in instrumentov nadzornim organom, - usklajevanje uporabe nadzornih ukrepov in instrumentov z ukrepi organov, pristojnih za finančno stabilnost držav članic Evropske unije, ter z ukrepi drugih mednarodnih finančnih organizacij, - izvedba opozoril ali priporočil Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) ter priprave utemeljitev za morebitna neukrepanja ali odmik od teh opozoril in priporočil. ### Sodelovanje med nadzornimi organi V okviru Odbora se krepi sodelovanje med posameznimi nadzornimi organi, od katerih vsak nadzoruje svoj segment finančnega sistema, da bi s koordiniranim delovanjem hitro in uspešno zaznali tveganja, ki se lahko iz posameznih segmentov razširijo na celoten finančni sistem. Odbor oblikuje makrobonitetno politiko na način, da izdaja usmeritve nadzornim organom, kadar je ugotovljena potreba po preprečitvi ali zmanjšanju sistemskega tveganja za finančno stabilnost ali kadar presodi, da je treba izvajati opozorila in priporočila s strani ESRB ali drugih mednarodnih finančnih organizacij. Usmeritve so namenjene nadzornim organom, pristojnim za področje z zaznano motnjo. V usmeritvi se opredeli ugotovljeno sistemsko tveganje, in če je to primerno, tudi predlaga določen makrobonitetni ukrep nadzora. Nadzorni organi so pri izvajanju makrobonitetne politike odgovorni za makrobonitetni nadzor nad finančnimi družbami, ki jih nadzirajo po področnih zakonih. Nadzorni organi izvršijo usmeritve Odbora v okviru pristojnosti in ukrepov. ZMbNFS podeljuje Banki Slovenije v okviru Odbora vodilno vlogo na način, da je guverner Banke Slovenije imenovan za predsednika Odbora s pooblastili, da sklicuje in predseduje sejam Odbora, in s podelitvijo pristojnosti Banke Slovenije, da zagotovi delovanje sekretariata Odbora. Odbor o svojem delu enkrat letno seznanja Državni zbor Republike Slovenije ter po potrebi tudi organe Evropske unije in ESRB. ## Nadzor bančnega sistema Vir: https://www.bsi.si/sl/nadzor-bancnega-sistema > Banka Slovenije je del evropskega bančnega nadzora v okviru bančne unije oziroma evropskega sistema finančnega nadzora. Tretji steber, to je enotna jamstvena shema, je v nastajanju. ### Nadzor bančnega sistema Banka Slovenije je del evropskega bančnega nadzora v okviru bančne unije oziroma evropskega sistema finančnega nadzora. Bančna unija je bila ustanovljena leta 2014 kot ključni sestavni del ekonomske in monetarne unije Evropske unije (EU). Banka Slovenije je v okviru bančne unije del t. i. Enotnega mehanizma nadzora (EMN), ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalni nadzorniki sodelujočih držav v evrskem območju. Cilj Banke Slovenije pri izvajanju nadzora bank je zagotoviti finančno stabilnost bančnega sistema, preprečevati zlorabo sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter zaščita potrošnikov. Nadzorniški cilji Banke Slovenije so zagotoviti, da subjekti nadzora: Register subjektov nadzora - zagotavljajo ustrezen kapital in likvidnost glede na poslovni model in profil tveganja banke; - so ustrezno vodeni, upravljani in nadzorovani, z jasnimi vgrajenimi apetiti po tveganju, ki spodbujajo ustrezno kulturo tveganj znotraj posameznih bank in v bančnem sistemu; - minimizirajo tveganja zlorabe bank in bančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma; - delujejo pregledno in v najboljšem interesu potrošnikov ter - vzpostavijo okvire, ki zagotavljajo, da bodo propadle banke ali tiste, ki jim propad grozi, imele zagotovljeno regulirano in nadzorovano reševanje, ki ne bo bremenilo davkoplačevalcev. ## Bančna unija Vir: https://www.bsi.si/sl/nadzor-bancnega-sistema/bancna-unija > Bančna unija je bila ustanovljena leta 2014 kot ključni sestavni del ekonomske in monetarne unije Evropske unije (EU). Vzpostavitev bančne unijeje bila odziv na finančno krizo, pri čemer je bil dosežen znaten napredek pri oblikovanju skupnih pravil EU in vzpostavitvi nove evropske strukture za nadzor in reševanje (Enotni mehanizem nadzora – EMN in Enotni mehanizem reševanja – EMR). ### Bančna unija Bančna unija je bila ustanovljena leta 2014 kot ključni sestavni del ekonomske in monetarne unije Evropske unije (EU). Vzpostavitev bančne unije je bila odziv na finančno krizo, pri čemer je bil dosežen znaten napredek pri oblikovanju skupnih pravil EU in vzpostavitvi nove evropske strukture za nadzor in reševanje (Enotni mehanizem nadzora – EMN in Enotni mehanizem reševanja – EMR). Vse države članice evrskega območja so del bančne unije. Države članice EU zunaj evrskega območja se lahko pridružijo bančni uniji, če začnejo tesno sodelovati z Evropsko centralno banko (ECB). Eden od ciljev Evropske bančne unije je doseči večjo stabilnost, varnost in preglednost v evropskem bančnem sektorju, poenoten nadzor v evrskem območju ter da se banke, ki jim grozi propad ali so propadle, rešujejo brez davkoplačevalskega denarja in z minimalnim vplivom na realno gospodarstvo. Evropsko bančno unijo sestavlja več mehanizmov – Enotni mehanizem nadzora (EMN, angl. SSM), Enotni mehanizem reševanja (EMR, angl. SRM) in mehanizem enotne jamstvene sheme, ki je v nastajanju. ### Pravna podlaga za delovanje Enotnega mehanizma nadzora Pravna podlaga za Enotni mehanizem nadzora je Uredba (EU) št. 1024/2013 (Uredba EMN). Na podlagi te uredbe je ECB prevzela neposredni nadzor nad bankami v 20 sodelujočih državah članicah EU. Pomembne banke (angl. Significant institutions – SI) so pod neposrednim nadzorom ECB, manj pomembne banke (angl. Less signicifant institutions – LSI) ostajajo predmet nadzora na državni ravni. V Sloveniji smo za nadzor manj pomembnih bank pristojni v Banki Slovenije – kot nacionalni pristojni organ smo pristojni za nadzor bančnega sistema. ### Sodelovanje med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi v okviru EMN Bančni nadzor se v evrskem območju izvaja decentralizirano pod vodstvom in odgovornostjo ECB v tesnem sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi. Takšen sistem zagotavlja, da bodo banke v sodelujočih državah članicah nadzorovane po enotnih merilih in metodologijah ob upoštevanju načela sorazmernosti. Natančnejša organizacija sodelovanja med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi je določena v Uredbi (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (Okvirna uredba o EMN). Več o Enotnem mehanizmu nadzora na povezavi Osnovna pojasnila in v Vodniku po bančnem nadzoru (pdf). ### Pomembne in manj pomembne banke Banke v evrskem območju so razdeljene na pomembne in manj pomembne banke ali skupine bank. Pomembne banke neposredno nadzoruje Evropska centralna banka v okviru Enotnega mehanizma nadzora (v nadaljevanju EMN, angl. SSM). Manj pomembne banke pa so pod nadzorom nacionalnih nadzornih organov, in sicer v skladu s pravili ter metodologijo ECB in EMN ter jih Evropska centralna banka nadzoruje le posredno. V Sloveniji nadzor nad manj pomembnimi bankami izvajamo neposredno v Banki Slovenije – pristojni smo za nadzor bančnega poslovanja. Za manj pomembne banke v Banki Slovenije, tako kot vsi drugi nacionalni nadzorniki, ECB redno pošiljamo nadzorniške podatke in jo tudi obveščamo o ugotovitvah nadzora. Nacionalni nadzorni organi se lahko z ECB posvetujejo o izdaji ukrepov, končno odločanje pa je njihova pristojnost – razen v izrednih primerih. Nova ureditev omogoča, da ECB prevzame neposredni nadzor nad manj pomembnimi bankami na pobudo nacionalnega nadzornika, na lastno pobudo v primeru možnosti nastanka sistemske krize ali če nacionalni nadzornik neustrezno izvaja nadzor. ### Merila za razvrstitev med pomembne kreditne institucije ali skupine kreditnih institucij V vsaki državi članici evrskega območja so vedno vsaj tri največje banke razvrščene kot pomembne. Poleg tega lahko ECB kreditno institucijo razvrsti kot pomembno tudi na podlagi njene pomembne čezmejne dejavnosti. Če je banka razvrščena kot pomembna banka, ta razvrstitev velja tudi za vse njene podrejene banke. Banka je razvrščena med pomembne banke tudi, če je prejela neposredno finančno pomoč Evropskega sistema finančnih nadzornikov (ESFS) ali Evropskega sklada za stabilnost. To razvrstitev vsako leto preverja Evropska centralna banka. Trenutno obstaja 109 skupin bank , ki so razvrščene kot pomembne in jih neposredno nadzoruje ECB. V Sloveniji so med pomembne banke (kot tudi njihove hčerinske banke) razvrščene: Med manj pomembne banke pa spadajo: Opomba: * SID ima poseben status kot specializirana banka za spodbujanje izvoza in razvoja. Nadzor izvaja Banka Slovenije. - bilančna vsota presega 30 mrd EUR oziroma presega 20 % nacionalnega BDP (razen če nimajo bilančne vsote pod 5 mrd EUR); - banka spada med tri največje banke v državi; - banka je prejela sredstva iz Evropskega sklada za stabilnost; - bilančna vsota presega 5 mrd EUR in banka ima v več kot eni državi članici nad 20 % sredstev oziroma obveznosti. - Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana - OTP banka, d. d., - Unicredit Banka Slovenija, d. d., - Banka Intesa Sanpaolo, d. d., - Banka Sparkasse, d. d., - Addiko Bank, d. d., - Gorenjska banka, d. d. - Deželna banka Slovenije, d. d., - Delavska hranilnica, d. d., - Hranilnica, Lon d. d., - Primorska hranilnica Vipava, d. d., - SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d.* ### Nadzor pomembnih kreditnih institucij in delovanje Skupnih nadzorniških skupin ECB sprejema vse zavezujoče odločitve o nadzoru za pomembne kreditne institucije in skupine kreditnih institucij v skladu z relevantno zakonodajo. Znotraj ECB je več generalnih direktoratov odgovornih za nadzor pomembnih kreditnih institucij oziroma skupin kreditnih institucij glede na njihovo velikost. Organigram bančnega nadzora znotraj ECB je na voljo na povezavi . Operativno se nadzor nad pomembnimi bankami izvaja prek skupnih nadzorniških skupin (angl. Joing supervisory team, JST). Ekipo sestavljajo nadzorniki, zaposleni v ECB in nacionalnih nadzornih organih. Tako nacionalni nadzorni organi, v primeru Slovenije torej Banka Slovenije, sodelujejo pri vseh dejavnostih nadzora, medtem ko nadzorniške odločitve za te banke sprejema ECB. Vsako ekipo vodi koordinator JST iz ECB. Koordinator JST je odgovoren za izvajanje ustreznih nadzorniških nalog in dejavnosti v skladu s posameznim letnim programom dela, t. i. načrtom SEP (angl. Supervisory examination programme). Koordinator je kontaktna točka za kreditne institucije, ki usklajuje dejavnosti znotraj JST, dodeljuje naloge posameznim članom skupine in organizira sestanke ali telefonske konference JST. Podrobneje o sestavi in delovanju JST na povezavi . Poleg koordinatorja JST obstaja tudi podkoordinator za vsako pomembno banko, ki je zaposlen v nacionalnem nadzornem organu, v Sloveniji torej v Banki Slovenije. Podkoordinatorji podpirajo koordinatorja JST pri tekočem nadzoru in hkrati uvajajo perspektivo nacionalnih nadzornih organov. V primeru posebej velikih skupnih nadzornih skupin se ustanovi osrednja nadzorna ekipa, ki jo sestavljajo koordinator JST in vsi podkoordinatorji. Posamezni člani skupine so odgovorni za posamezna področja tveganj. Vsi člani skupine tesno sodelujejo s koordinatorjem JST in drug z drugim pri vsakodnevnem delu ter drug drugemu svetujejo glede posebnih korakov, ki jih je treba sprejeti v vseh fazah nadzorniških postopkov. Člani skupine pripravijo osnutke odločitev, o katerih se nato v JST poenotijo stališča. Osnutki odločitev so nato predloženi v odločanje pristojnim organom odločanja ECB. Organizacijska in odločevalska struktura v ECB je podrobneje predstavljena tukaj . ### Zakonodajni akti, ki so podlaga za izvajanje nadzora ECB in nacionalni pristojni organi pri izvajanju nadzora nad pomembnimi kreditnimi institucijami ali skupinami kreditnih institucij uporabljamo ustrezne določbe iz prava Unije. Pravo Unije poleg evropskih uredb in direktiv vključuje tudi zavezujoče regulativne in izvedbene tehnične standarde, ki jih je pripravil Evropski bančni organ (EBA) in sprejela Evropska komisija (EK). Če pravo Unije obstaja v obliki direktiv (npr. CRD IV), ECB uporablja nacionalno zakonodajo, s katero se direktiva izvaja; v Sloveniji na primer Zakon o bančništvu (ZBan 3). Kadar ustrezna zakonodaja Unije obstaja v obliki uredb (npr. CRR), ki državam članicam izrecno podeljuje diskrecijske pravice v skladu s temi uredbami, ECB pri izvajanju nadzora uporablja nacionalno zakonodajo, v kateri se izvajajo te diskrecijske pravice. ### Povečana vloga nacionalnih nadzornih organov pri nadzoru pomembnih kreditnih institucij Pri posebnih postopkih se je povečala vloga nacionalnih nadzornih organov. Takšni postopki obravnavajo na primer oceno primernosti članov upravljalnih in nadzornih organov (skupni postopki ali angl. joint procedures) ter postopke o svobodi opravljanja storitev in svobodi ustanavljanja (angl. passporting). V takšnih primerih je vloga oziroma obvestilo predloženo nacionalnim nadzornim organom, ki pripravijo osnutek odločitve. ECB osnutek odločitve preveri in nato sprejme odločitev. ### Nadzor manj pomembnih institucij Nadzor nad manj pomembnimi institucijami neposredno izvajajo nacionalni nadzorni organi v okviru EMN, v Sloveniji torej Banka Slovenije. V Banki Slovenije samostojno izvajamo vse nadzorniške postopke in prakse kot ECB za pomembne banke, odločamo o izdaji ali odvzemu dovoljenj in nadzorniških ukrepih. ECB opravlja pri izvajanju nadzora manj pomembnih bank t. i. nadzorno funkcijo. ECB namreč mora zagotoviti konvergenco znotraj evrskega območja glede nadzora manj pomembnih institucij in vzpostaviti visoke nadzorniške standarde Enotnega nadzornega mehanizma (EMN). V ta namen nacionalni pristojni organi redno in podrobno poročajo o ugotovljenih tveganjih, nadzorniških postopkih in ukrepih. Narava, obseg in čas poročil se razlikujejo glede na obravnavani primer ter velikost in pomembnost zadevne kreditne institucije. To je opredeljeno v členih od 96 do 100 Okvirne uredbe o EMN). ECB lahko nacionalnim nadzornim organom izda uredbe, smernice ali splošna navodila za zagotovitev dosledne uporabe visokih nadzorniških standardov (standardi EMN) in v posebnih primerih lahko prevzame neposredni nadzor nad posameznimi ali več manj pomembnimi ustanovami. ### Pristojnosti Banke Slovenije pri izvajanju nadzora bančnega poslovanja v okviru EMN Enotni nadzorni mehanizem (EMN) je bil vzpostavljen kot decentraliziran nadzorni mehanizem. Temelji na sodelovanju Evropske centralne banke in nacionalnih nadzornih organov. V Banki Slovenije smo nacionalni pristojni nadzorni organ v Sloveniji za nadzor bank in hranilnic ter tako prispevamo k uspešnemu delovanju EMN. - neposredno izvajamo mikrobonitetni nadzor manj pomembnih kreditnih institucij in redno poročamo ECB; - zaposleni Banke Slovenije s svojim poznavanjem slovenskega pravnega okvira in lokalnega trga aktivno sodelujemo pri mikrobonitetnem nadzoru pomembnih institucij kot člani skupnih nadzornih skupin (JST); - aktivno sodelujemo in imamo pomembno vlogo pri skupnih postopkih (»common procedures«); - izvajamo nadzor, ki ni vezan neposredno na posamezne institucije, ampak na bančni sistem kot celoto (npr. izdaja cirkularnih pisem, minimalnih standardov in smernic; - samostojno izvajamo nadzor nad preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter nadzor nad potrošniškim kreditiranjem ; - izvajamo nadzor nad omejevalnimi ukrepi ; - izvajamo nadzor nad nepooblaščenim bančnim poslovanjem; - izvajamo makrobonitetni nadzor; - odločamo o prekrških in sankcijah. ### Skupni postopki Za postopke licenciranja in izdaje dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev so nacionalni nadzorni organi in Evropska centralna banka določili t. i. skupne postopke. Za vse CRR kreditne institucije velja enoten postopek, ne glede na to, ali so pomembne ali manj pomembne institucije. ECB ima izključno odgovornost za odločanje o teh vsebinah, vloge, ki sprožijo postopke, pa se predložijo nacionalnim nadzornim organom. V Sloveniji je Banka Slovenije nacionalni nadzorni organ. V Banki Slovenije analiziramo vlogo in pripravimo osnutek odločbe. Vlogo z osnutkom odločbe in vso spremljajočo dokumentacijo nato posredujemo Evropski centralni banki v odločanje. Podrobnejše informacije v zvezi s skupnimi postopki z Evropsko centralno banko so na voljo v poglavju Licenciranje oziroma na spletnih straneh ECB . ## Licenciranje Vir: https://www.bsi.si/sl/nadzor-bancnega-sistema/licenciranje ### Licenciranje Dovoljenja za opravljanje bančnih so ključna za ohranjanje zaupanja v finančni sistem, saj zagotavljajo, da so novo ustanovljene banke sposobne poslovati. Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev namreč lahko pridobijo samo banke, ki izpolnjujejo vse pravne zahteve, ki izhajajo iz evropskih ter nacionalnih predpisov. Postopek in merila za pridobitev dovoljenja so enaka vse banke in hranilnice, ne glede na njihov poslovni model. V Republiki Sloveniji mora banka ali hranilnica, ki namerava po ustanovitvi razširiti nabor storitev, ki jih lahko opravlja, (če namerava pričeti opravljati finančne storitve ali dodatne finančne storitve, kot so opredeljene v Zakonu o bančništvu), za vsako od teh storitev pridobiti dodatno dovoljenje. Z izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranega deleža se zagotovi, da v bančni sistem vstopajo samo primerni delničarji in s tem preprečijo motnje v delovanju bančnega sistema. Vsako pridobitev ali povečanje »kvalificiranega deleža« v obstoječi banki mora odobriti Evropska centralna banka. Delež je »kvalificiran«, če predstavlja 10% ali več kapitala ali glasovalnih pravic v banki ali če omogoča pomemben vpliv na banko. Zakon o bančništvu določa dodatne mejne vrednosti (20%, 1/3 ali 50% delnic oziroma glasovalnih pravic ali če banka postane podrejena družba). Namen postopka odobritve je zagotoviti, da pomembno udeležbo v bankah lahko pridobijo samo delničarji, ki so za to primerni. To prispeva k učinkovitosti delovanja bančnega sistema. V ocenah sposobnosti in primernosti preverjamo, ali so člani upravljalnega organa banke ali hranilnice primerni za svojo vlogo. Tudi upravljalni organ kot celota mora biti primeren za izvajanje svojih pristojnosti ter sestavljen tako, da omogoča učinkovito upravljanje in uravnoteženo odločanje. Z zagotavljanjem, da so upravljalni organi kreditnih institucij »sposobni in primerni«, izboljšujemo varnost in trdnost vsake posamezne banke, s tem pa tudi bančnega sektorja kot celote. To povečuje splošno zaupanje javnosti v finančni sektor. Banka, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev v eni državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko razširi svoje poslovanje na druge države EGP. To lahko stori bodisi tako, da storitve v drugi državi EGP prične opravljati neposredno, ali pa tako, da v tej drugi državi ustanovi podružnico. Na podlagi pravil o svobodi opravljanja storitev in svobodi ustanavljanja banki za ta namen zadostuje dovoljenje, ki ga je pridobila od domačega nadzornika v državi, kjer je bila prvotno ustanovljena. Nadzornika v matični državi mora banka uradno obvestiti, da namera opravljati storitve ali ustanoviti podružnico v drugi državi EGP. Matični nadzornik nato o načrtovanih dejavnostih banke obvesti nadzornika v državi gostiteljici. Z iztekom roka po uradnem obvestilu gostujočega nadzornika, lahko banka prične z opravljanjem dejavnosti v državi gostiteljici. Skladno z določbami Zakona o potrošniških kreditih, lahko potrošniško kreditiranje nepremičnin opravljajo banke, hranilnice ter finančne institucije, katerih izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa (lizinga) in izpolnjujejo kriterije iz zakona glede lastništva in velikosti. Lizing družbe, ki želijo opravljati potrošniško kreditiranje nepremičnin v obliki finančnega zakupa, morajo pred začetkom opravljanja storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev. Banke, hranilnice in lizingodajalci potrošniških kreditov za nepremičnine lahko za posredovanje svojih storitev tudi sklenejo pogodbo s posrednikom. Tak kreditni posrednik mora pred začetkom posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanjem svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev. ## Potrošniško kreditiranje Vir: https://www.bsi.si/sl/nadzor-bancnega-sistema/potrosnisko-kreditiranje > V Banki Slovenije smo pristojni za izvajanje nadzora nad dajalci kreditov, ki spadajo v bančni sektor, in njihovimi kreditnimi posredniki. ### Potrošniško kreditiranje V skladu z Zakonom o potrošniških kreditih – ZPotK-2 (Ur. l. RS št. 77/16 in 92/91 – ZBan-3) nadzor nad izvajanjem posameznih določb ZPotK-2 opravljajo različni nadzorni organi, in sicer: V Banki Slovenije smo pristojni za izvajanje nadzora nad dajalci kreditov, ki spadajo v bančni sektor, in njihovimi kreditnimi posredniki. Kreditni posredniki za nepremičnino morajo predhodno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije in so vpisani v Register kreditnih posrednikov za nepremičnine. Banke, hranilnice in podružnice bank na svojih spletnih straneh objavljajo in redno posodabljajo seznam bančnih kreditnih posrednikov za potrošniške kredite. Za nadzor nad dajalci kreditov, ki ne spadajo v bančni sektor, je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije . Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je pristojen za nadzor nad informiranjem, zbiranjem in obdelavo osebnih podatkov. - Banka Slovenije, - Tržni inšpektorat Republike Slovenije in - Informacijski pooblaščenec RS. ### Kreditni posredniki za nepremičnine – Informacijska točka a) Kreditni posrednik v državi članici gostiteljici Kreditni posrednik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki pridobi dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino v skladu z ZPotK-2 in namerava prvič neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino ali izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici, mora o tej nameri obvestiti Banko Slovenije v skladu s 73. členom ZPotK-2. Kreditni posrednik finančne institucije iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena ZPotK-2 ne more na podlagi dovoljenja iz 63. člena ZPotK-2 posredovati potrošniških kreditov za nepremičnine ali izvajati svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici, v kateri tem finančnim institucijam ni dovoljeno opravljati storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine. b) Kreditni posrednik iz druge države članice v Republiki Sloveniji Kreditni posrednik s sedežem v drugi državi članici lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice ali neposredno posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, če je pridobil dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v matični državi članici in če Banka Slovenije predhodno prejme obvestilo od pristojnega organa matične države članice o nameri prvega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino na območju Republike Slovenije, z informacijami iz četrtega odstavka 73. člena ZPotK-2. Kreditni posrednik iz druge države članice lahko v Republiki Sloveniji neposredno ali prek podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino le v okviru tistih dejavnosti iz 14. točke 2. člena ZPotK-2 ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, za katere je pridobil dovoljenje v matični državi članici, in le za dajalca kredita iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka 58. člena ZPotK-2: 1. Identifikacijski podatki o pristojnih organih držav članic v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino so objavljeni na spletnih straneh Evropske komisije. 2. Čezmejno opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti. - kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo; - kreditno institucijo s sedežem v drugi državi članici, ki prek podružnice opravlja storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine v Republiki Sloveniji in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici; ## Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma Vir: https://www.bsi.si/sl/nadzor-bancnega-sistema/preprecevanje-pranja-denarja-in-financiranja-terorizma > Pranje denarja in financiranje terorizma sta resna grožnja stabilnosti in celovitosti delovanja finančnega sektorja države, ogrožata notranji trg in njegovo konkurenčnost, predvsem pa dolgoročno slabita zaupanje domače in tuje javnosti v institute sodobne družbe, ki predstavljajo temelje pravne države. ### Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma Pranje denarja in financiranje terorizma sta resna grožnja stabilnosti in celovitosti delovanja finančnega sektorja države, ogrožata notranji trg in njegovo konkurenčnost, predvsem pa dolgoročno slabita zaupanje domače in tuje javnosti v institute sodobne družbe, ki predstavljajo temelje pravne države. S ciljem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju: PPDFT) morajo določeni subjekti, med njimi tudi kreditne in finančne institucije, pri opravljanju svojih dejavnosti izvajati ukrepe, ki so predpisani z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT-2) ter spoštovati predpise, ki so sprejeti na njegovi podlagi. Finančni sektor z vidika PPDFT nadzirajo naslednji organi: Velja načelo, da so nadzorniki, ki so po primarni zakonodaji opredeljeni kot nadzorni organi za posamezne vrste subjektov, pristojni tudi za izvajanje nadzora z vidika PPDFT. Urad pa ima kot centralni organ na področju PPDFT pooblastila za izvajanje nadzora pri vseh zavezancih, kot jih določa ZPPDFT-2. Področje PPDFT, kljub Enotni bančni uniji in uvedbi Enotnega mehanizma nadzora v letu 2014, ostaja v pristojnosti nacionalnih organov, izvajanje nadzora na področju PPDFT pa je ena ključnih nalog Banke Slovenije, saj je preverjanje upravljanja s tveganji na področju PPDFT del preverjanja celostnega upravljanja s tveganji v subjektih nadzora. O opravljenih dejavnostih na področju PPDFT v Banki Slovenije poročamo Državnemu zboru in javnosti v letnih poročilih. Informacije, ki jih pridobimo ali izdelamo v Banki Slovenije pri nadzoru področja PPDFT v posameznih subjektih nadzora, so zaupne in jih ne moremo komentirati. Nadzorniške ukrepe objavljamo skladno z zakonom na naših spletnih straneh. - Banka Slovenije, - Agencija za trg vrednostnih papirjev, - Agencija za zavarovalni nadzor in - Urad RS za preprečevanje pranja denarja. ### Subjekti nadzora V Banki Slovenije v skladu z določbami Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) v povezavi z drugimi zakoni (ZBan-3, ZPlaSSIED) opravljamo nadzor nad izvajanjem določb ZPPDFT-2 pri naslednjih subjektih nadzora: 1. bankah, hranilnicah in podružnicah tujih bank v Republiki Sloveniji, 2. plačilnih institucijah in plačilnih institucijah z opustitvijo, 3. izdajateljih elektronskega denarja in izdajateljih elektronskega denarja z opustitvijo, 5. pravnih in fizičnih osebah pri opravljanju storitev virtualnih valut ali drugih poslov, vključenih v te storitve (t. i. ponudniki storitev virtualnih valut).* * Od 21. junija 2021 se morajo ponudniki storitev virtualnih valut, ki imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji, pred začetkom izvajanja storitev virtualnih valut vpisati v register, ki ga vzdržuje in upravlja Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Vpis v Register ponudnikov storitev virtualnih valut Seznam registriranih ponudnikov storitev virtualnih valut ### Pristojnost Evropskega bančnega organa na področju PPDFT Vodenje, koordinacija in spremljanje prizadevanj v zvezi s PPDFT pri vseh ponudnikih finančnih storitev in pristojnih organih Evropske unije (EU), torej v celotnem finančnem sektorju EU, je izključno v pristojnosti Evropskega bančnega organa (EBA). V skladu s svojim mandatom vodi, usklajuje in spremlja (i) podporo izvajanju robustnih pristopov k nadzoru AML/CFT po vsej EU, (ii) prispeva k izvajanju celostnega pristopa k boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter drugemu finančnemu kriminalu in izvajanju omejevalnih ukrepov ter (iii) zagotavlja strokovno svetovanje zainteresiranim stranem za vzpostavitev učinkovitega novega institucionalnega okvira EU za PPDFT. ### Odbor Moneyval in Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) Republika Slovenija je članica posebnega odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje učinkovitosti sistemov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma Moneyval . Ta izvaja periodična vzajemna ocenjevanja svojih držav članic – v kolikšni meri je posamezna država skladna s priporočili, ki jih izdaja posebna Projektna skupina za finančno ukrepanje (angl. Financial Action Task Force on Money Laundering ; v nadaljevanju: FATF). Omenjena skupina je bila ustanovljena na pobudo najrazvitejših držav sveta, ki so bile združene v skupini G7, kot odziv na zaznana tveganja v povezavi s pranjem denarja. FATF je sčasoma prerasel v globalno projektno skupino, ki prek različnih regionalnih podskupin deluje po vsem svetu, njeno glavno poslanstvo pa sta izdaja priporočil za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter skrb za učinkovito uveljavitev predpisanih ukrepov. Peti krog ocenjevanja Republike Slovenije je potekal leta 2016, poročilo ocenjevanja Slovenije je bilo sprejeto na 53. plenarnem zasedanju Moneyval maja 2017. Šesti krog poteka v letu 2025. ### Pogosta vprašanja in odgovori Področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ureja Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2, Uradni list RS, ŠT.48/22, 145/22). Banke morajo pri izvršitvi transakcije izpolnjevati tudi obveznosti po ZPPDFT-2. Banke so med drugim zavezane, da opravijo pregled vsake stranke ter redno skrbno spremljajo njene poslovne aktivnosti v skladu z določili ZPPDFT-2. Sestavni deli pregleda stranke so določeni v 21. členu ZPPDFT-2, ki med drugim v prvi točki prvega odstavka določa, da pregled stranke obsega ukrepe ugotavljanja istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov. Pregled stranke je obvezen v primerih, ki jih določa 22. člen ZPPDFT-2 (1. pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko; 2. pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 evrov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane; 3. pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, ob izplačilih dobitkov, vplačilu stav ali obojem, kadar gre za transakcije v vrednosti 2.000 evrov ali več, ne glede na to, ali transakcija poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane; 4. pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke ter 5. vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije) ter pri občasnih transakcijah, ki pomenijo prenos sredstev in presegajo 1.000 evrov (1. odstavek 23. člena ZPPDFT-2). Pri izvajanju transakcij iz 2. in 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena ZPPDFT-2 mora zavezanec predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena tega zakona, izvesti pred izvršitvijo transakcije. Poleg tega mora banka v skladu s šestim odstavkom 54. člena ZPPDFT-2 zagotoviti tudi, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo ob ugotovitvi spremembe pomembnih okoliščin stranke, če ima zavezanec zakonsko dolžnost vzpostaviti stik s stranko za namene ugotavljanja dejanskega lastnika in najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če je stranka pri zavezancu v zadnjih dvanajstih mesecih izvedla vsaj eno transakcijo. V kolikor banka kot zavezanec ne more izvesti obveznosti pregleda stranke, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, v skladu z 26. členom ZPPDFT-2. Zakon tega ne zahteva. Vendar pa mora zavezanec (banka) v skladu s prvim odstavkom 75. člena ZPPDFT-2 sporočiti Uradu RS za preprečevanje pranja denarja določene podatke (med drugim tudi namen transakcije in način izvedbe transakcije) o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 evrov, in sicer takoj, ko je opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji. Ne glede na navedeno pa lahko banke v skladu s svojimi internimi politikami omejitve in dodatne ukrepe izvajajo že pri nižjih zneskih. Pri tem pojasnjujemo, da je odločitev o posredovanju zahtevanih podatkov banki odločitev stranke, stvar poslovne odločitve banke pa je, kako se bo na zavrnitev posredovanja dokumentacije odzvala – v skrajnem primeru lahko banka zaradi zavrnitve zahteve v skladu s pogodbenimi določili in splošnimi pogoji poslovanja tudi odstopi od pogodbe (npr. zapre transakcijski račun). Zavezanci (tudi banke in hranilnice) so v skladu z ZPPDFT-2 dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter v sklopu tega zagotoviti poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Na to pa ne vpliva zgolj dokument, ki ga predloži stranka, ampak tudi preostale informacije, ki jih je banka pridobila od stranke v okviru pregleda stranke pri sklenitvi poslovnega razmerja (KYC) in tekom skrbnega spremljanja njenih poslovnih aktivnosti (transaction monitoring). Da zavezanci lahko izpolnjujejo zahteve, ki jim naložene z ZPPDFT-2, lahko pojasnila in dokazila o izvoru sredstev zahtevajo neposredno od stranke. Obseg zahtevanih pojasnil oziroma dokazil je odvisna od stopnje poznavanja stranke (npr. nova ali obstoječa stranka) in ocenjenega tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma in je torej predmet konkretnega poslovnega razmerja med zavezancem in stranko. V skladu z 54. v povezavi s 55. členom ZPPDFT-2 je banka dolžna skrbno spremljati poslovne aktivnosti svojih strank in je posledično obvezana, da v zadostni meri preuči tudi ozadje in namen vsake transakcije, ki ni v skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke, ter okrepi spremljanje poslovnih aktivnosti stranke, da ugotovi, ali so te transakcije ali dejavnosti videti sumljive, za kar lahko od stranke zahteva dokazila. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri banki, slednja na podlagi 54. člena ZPPDFT-2 skrbno spremlja in vključuje preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja ter preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki. Obseg in pogostost izvajanja ukrepov spremljanja poslovnih aktivnosti morata biti prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je banka izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To pomeni, da je v primeru višjega tveganja banka dolžna izvajati strožje ukrepe kot pri nižjem tveganju. Za namen izvajanja 55. člena ZPPDFT-2 so zavezanci (med njimi tudi banke in hranilnice) dolžni vzpostaviti sistem za zaznavanje neobičajnih transakcij in zaznane transakcije obravnavati z vidika sumljivosti in potrebe prijave na Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Pri obravnavi neobičajnih transakcij mora banka preučiti ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče. To pomeni tudi pridobivanje dodatnih podatkov in dokumentov, pri čemer njihov dokončen nabor ni predpisan in ga podrobneje določi banka. V določeni meri pa je zaradi nemožnosti predpisati vse podrobnosti vnaprej za vse možne situacije potrebna tudi subjektivna presoja banke, ki mora temeljiti na njeni strokovni usposobljenosti in izkušnjah. Pri presoji mora banka upoštevati celotno ozadje in posamezno transakcijo presojati tudi v povezavi z drugimi okoliščinami. Ena izmed okoliščin, ki lahko povečuje tveganje, je lahko tudi nesodelovanje stranke, in v praksi ni neobičajno opozorilo banke stranki, da bo izvršitev transakcije v primeru, da ne dostavi zahtevanih dokumentov, zavrnila. V skladu s 26. členom ZPPDFT-2 zavezanec, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena ZPPDFT-2 ne more izvesti, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v skladu s 76. členom tega zakona Uradu RS za preprečevanje pranja denarja sporoči podatke o stranki oziroma sumljivi transakciji. Banke so v skladu z ZPPDFT-2 med drugim zavezane, da opravijo pregled vsake stranke ter redno skrbno spremljajo njene poslovne aktivnosti. Sestavni deli pregleda stranke so določeni v 21. členu ZPPDFT-2, ki v prvi točki prvega odstavka določa tudi ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov. Obveznost pregleda stranke pa je določena v 22. členu ZPPDFT-2 oz. pri občasnih transakcijah v 23. členu ZPPDFT-2. ZPPDFT-2 v 32. členu pod določenimi pogoji omogoča, da banka ugotovi in preveri istovetnost strank, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo te osebe pošljejo zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Tak način identifikacije je mogoč le v primeru, da je bilo na podlagi ocene tveganja stranke ugotovljeno neznatno tveganje. Banka lahko ugotavlja in preverja istovetnosti fizične osebe (torej stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca) tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja (33. člen ZPPDFT-2). Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca je mogoče tudi z uporabo videoelektronske identifikacije. ZPPDFT-2 taksativno našteva pogoje, ki morajo biti hkrati izpolnjeni, da se ta način identifikacije na daljavo lahko uporabi (34. člen ZPPDFT-2). Določene banke že omogočajo možnost odpiranja transakcijskega računa brez osebne navzočnosti. Seznam bank in hranilnic s sedežem v Republiki Sloveniji z njihovimi kontaktnimi podatki, na katere lahko naslovite povpraševanje glede možnosti odpiranja računa na takšen način, je dosegljiv na naslednjih povezavah ( seznam bank in hranilnic ). ## Reševanje bank Vir: https://www.bsi.si/sl/resevanje-bank > Na področju reševanja bank v okviru bančne unije deluje Enotni mehanizem reševanja, katerega poslanstvo je reševanje bank v težavah, kadar ukrepi sanacije in nadzorniškega posredovanja niso dovolj za odpravo težav. ### Reševanje bank Na področju reševanja bank v okviru bančne unije deluje Enotni mehanizem reševanja, katerega poslanstvo je reševanje bank v težavah, kadar ukrepi sanacije in nadzorniškega posredovanja niso dovolj za odpravo težav. Za izvedbo sistema reševanja je na evropski ravni pristojen Enotni odbor za reševanje (SRB), na nacionalni pa nacionalni organi za reševanje. Razmejitev pristojnosti je enaka kot na področju nadzora – za banke, ki so neposredno pod nadzorom Evropske centralne banke (t. i. pomembne banke), je za reševanje pristojen SRB, za banke, kjer nadzor opravlja nacionalni nadzornik (t. i. manj pomembne banke), pa nacionalni organi za reševanje. Funkcijo nacionalnega organa za reševanje v Republiki Sloveniji izvajamo v Banki Slovenije. Seznam pomembnih in manj pomembnih bank je na voljo na povezavi . ## Stanje v bančnem sistemu Vir: https://www.bsi.si/sl/stanje-v-bancnem-sistemu > Aktualni podatki s področja slovenskega bančnega sistema ter odločitve in ukrepi na področju mikrobonitetnega nadzora in makrobonitetne politike, ki jih sprejemamo v Banki Slovenije. ### Poročilo o finančni stabilnosti: Finančni sistem ostaja stabilen in odporen na tveganja V Banki Slovenije ocenjujemo, da slovenski bančni sistem, kljub velikim ekonomskim, finančnim in geopolitičnim negotovostim v mednarodnem okolju ostaja stabilen. Raven sistemskih tveganj ostaja zmerna, z izjemo makrofinančnih tveganj in tveganj, povezanih z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki so še naprej povišana, medtem ko dohodkovno tveganje ostaja nizko. Odpornost bančnega sistema na šoke ostaja visoka, k čemur v Banki Slovenije prispevamo z ukrepi mikrobonitetne politike in s proaktivno naravnano makrobonitetno politiko. Izračunali smo nov znesek minimalne kreditne sposobnosti, ki bo pred končnim sprejetjem na voljo za morebitne pripombe zainteresirane javnosti. ### Aktualne objave Stresni testi: slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen na morebitne šoke iz okolja Centralni pogled #6 - "Bančni nadzor skrbi za dobrobit varčevalcev" Ugodno poslovanje bančnega sistema v prvi tretjini leta; tveganja izhajajo iz razmer v mednarodnem okolju Poročilo o finančni stabilnosti: Bančni sistem ostaja odporen na tveganja ### Mesečna informacija o poslovanju bank V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljivi mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. Objavljeno: 15. september 2026 Posojilna aktivnost bank se je v juliju nekoliko umirila, kar je predvsem posledica umirjanja medletne rasti posojil nefinančnim družbam in posojil gospodinjstvom, zlasti stanovanjskih. Medletna rast se je namreč po večmesečni močni krepitvi, ki je presegala povprečje držav evrskega območja, v juliju znižala rahlo pod 10 odstotkov. Julija se je nadaljevalo ugodno gibanje neto obrestnih in neobrestnih prihodkov, kar se je odrazilo v medletni 2-odstotni rasti dobička bank pred obdavčitvijo. Opomba: Junijski in julijski podatki so lahko predmet omejenih naknadnih sprememb. ### Bilanca stanja bank in hranilnic po stanju 31. 7. 2026 Opombe: *Krediti nebančnemu sektorju brez namena za trgovanje so opredeljeni na podlagi »Metodologije za izdelavo rekapitulacije izkaza finančnega položaja« ter zajemajo kredite in druga finančna sredstva, določena po odplačni vrednosti (iz A. VI), po pošteni vrednosti (PV) prek PI (iz A.III) in po PV prek DVD (iz A.IV). ** Finančna sredstva/vrednostni papirji v aktivi zajemajo celotna finančna sredstva iz A.II., vključno s krediti, namenjenimi trgovanju, iz ostalih skupin finančnih sredstev (A.III., A.IV. in A.V.) so zajeti lastniški in dolžniški vrednostni papirji, brez kreditov. *** Do 31. 12. 2017 vključuje podrejene obveznosti, z metodologijo MSRP9 je postavka »podrejene obveznosti« ukinjena; te obveznosti so vključene med obveznosti do bank. Vir: Banka Slovenije. | | Stanje | Strukt. | Stanje | Strukt. | Stanje | Strukt. | Prir. v mio EUR | Rast v % | | | |---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---| | Stanja v mio EUR; rasti v % | dec. 09 | v % | dec. 25 | v % | jul. 26 | v % | jul. 26 | jan.-jul. 26 | jul. 26 | medletno | | Aktiva | 52.009 | 100,0 | 57.656 | 100,0 | 58.532 | 100,0 | 193,1 | 875,7 | 0,3 | 4,3 | | Denar v blagajni, stanje na rač. pri CB in vpogl. vl. pri bankah | 1.468 | 2,8 | 7.714 | 13,4 | 5.849 | 10,0 | -302,2 | -1.864,3 | -4,9 | -25,5 | | Krediti bankam po odpl. vrednosti (vklj. s CB) | 5.763 | 11,1 | 1.856 | 3,2 | 1.876 | 3,2 | 134,0 | 19,6 | 7,7 | 7,4 | | domačim bankam | 3.531 | 6,8 | 123 | 0,2 | 154 | 0,3 | -0,4 | 31,0 | -0,3 | 20,0 | | tujim bankam | 2.232 | 4,3 | 1.733 | 3,0 | 1.722 | 2,9 | 134,4 | -11,4 | 8,5 | 6,4 | | kratkoročni krediti bankam | 3.020 | 5,8 | 1.096 | 1,9 | 1.217 | 2,1 | 131,6 | 121,1 | 12,1 | 15,0 | | dolgoročni krediti bankam | 2.743 | 5,3 | 761 | 1,3 | 659 | 1,1 | 2,4 | -101,6 | 0,4 | -4,3 | | Krediti nebančnemu sektorju* | 34.132 | 65,6 | 30.842 | 53,5 | 32.635 | 55,8 | 140,2 | 1.793,0 | 0,4 | 9,8 | | od tega nefinančnim družbam | 20.201 | 38,8 | 10.187 | 17,7 | 10.716 | 18,3 | 23,1 | 529,0 | 0,2 | 5,4 | | gospodinjstvom | 8.072 | 15,5 | 14.369 | 24,9 | 15.097 | 25,8 | 111,2 | 728,0 | 0,7 | 8,6 | | od tega stanovanjski | | | 9.222 | 16,0 | 9.755 | 16,7 | 63,5 | 532,9 | 0,7 | 9,9 | | potrošniški | | | 3.470 | 6,0 | 3.678 | 6,3 | 32,2 | 207,1 | 0,9 | 9,1 | | državi | 735 | 1,4 | 1.615 | 2,8 | 1.762 | 3,0 | 1,8 | 146,6 | 0,1 | 15,2 | | drugim. fin. org. | 2.719 | 5,2 | 2.079 | 3,6 | 2.280 | 3,9 | 74,2 | 200,7 | 3,4 | 10,2 | | tujcem | 2.354 | 4,5 | 2.572 | 4,5 | 2.760 | 4,7 | -69,7 | 188,6 | -2,5 | 36,3 | | Druga finan. sr. iz skupine kred. in terj. (po odpl. vredn.) | 0 | 0,0 | 189 | 0,3 | 284 | 0,5 | -13,7 | 94,8 | -4,6 | 4,9 | | Vrednostni papirji (VP)/finančna sredstva (FS)** | 8.907 | 17,1 | 14.674 | 25,5 | 15.516 | 26,5 | 210,9 | 841,5 | 1,4 | 8,6 | | a) FS v posesti za trgovanje | 890 | 1,7 | 70 | 0,1 | 85 | 0,1 | -9,2 | 14,8 | -9,8 | 3,3 | | od tega dolžniški VP | 381 | 0,7 | 15 | 0,0 | 30 | 0,1 | -7,1 | 15,1 | -18,9 | 98,3 | | ...dolžniški VP države | 30 | 0,1 | 15 | 0,0 | 30 | 0,1 | -7,1 | 15,1 | -18,9 | 98,3 | | b) FS, obvezno merjena po PV prek PI, ki niso v pos. za trgovanje | 0 | 0,0 | 54 | 0,1 | 58 | 0,1 | 1,7 | -0,9 | 3,1 | -42,0 | | od tega dolžniškiVP | 0 | 0,0 | 0 | 0,0 | 1 | 0,0 | 0,5 | 0,5 | 119,0 | -21,7 | | c) FS, določena za merjenje po PV prek PI | 270 | 0,5 | 0 | 0,0 | 0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | | od tega dolžniški VP | 264 | 0,5 | 0 | 0,0 | 0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | | …dolžniški VP države | 0 | 0,0 | 0 | 0,0 | 0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | | d) FS merjena po PV prek DVD | 6.237 | 12,0 | 4.461 | 7,7 | 4.963 | 8,5 | 148,0 | 502,3 | 3,1 | 13,8 | | od tega dolžniški VP | 5.627 | 10,8 | 4.211 | 7,3 | 4.706 | 8,0 | 148,8 | 494,3 | 3,3 | 14,4 | | …dolžniški VP države | 3.870 | 7,4 | 3.073 | 5,3 | 3.343 | 5,7 | 101,3 | 269,8 | 3,1 | 9,2 | | e) Dolžniški VP po odplačni vrednosti | 1.511 | 2,9 | 10.097 | 17,5 | 10.417 | 17,8 | 70,4 | 320,4 | 0,7 | 6,9 | | od tega dolžniški VP države | 1.231 | 2,4 | 7.351 | 12,8 | 7.825 | 13,4 | 86,5 | 473,2 | 1,1 | 12,0 | | Naložbe v kap. odvisnih družb, obvl. družb in pridruž. družb | 696 | 1,3 | 1.420 | 2,5 | 1.458 | 2,5 | 10,0 | 37,9 | 0,7 | 12,7 | | Ostala aktiva | 1.042 | 2,0 | 960 | 1,7 | 913 | 1,6 | 13,9 | -46,8 | 1,5 | -2,4 | | Pasiva | 52.009 | 100,0 | 57.656 | 100,0 | 58.532 | 100,0 | 193,1 | 875,7 | 0,3 | 4,3 | | Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti (vloge) | 46.927 | 90,2 | 49.914 | 86,6 | 50.605 | 86,5 | 131,9 | 691,8 | 0,3 | 3,6 | | a) Fin. obveznosti do CB (Evrosistema) | 2.121 | 4,1 | 0 | 0,0 | 1 | 0,0 | 0,0 | 1,1 | 0,0 | | | b) Obveznosti do bank | 15.949 | 30,7 | 1.285 | 2,2 | 1.741 | 3,0 | -112,4 | 456,5 | -6,1 | 12,3 | | od tega do domačih bank | 2.920 | 5,6 | 218 | 0,4 | 253 | 0,4 | -5,5 | 35,4 | -2,1 | 8,5 | | od tega do tujih bank | 13.024 | 25,0 | 1.067 | 1,9 | 1.488 | 2,5 | -106,9 | 421,1 | -6,7 | 13,0 | | c) Obveznosti do neban. sekt. (vloge NS) | 23.892 | 45,9 | 44.512 | 77,2 | 45.339 | 77,5 | 333,6 | 826,5 | 0,7 | 5,0 | | od tega do nefinančnih družb (podjetij) | 3.850 | 7,4 | 11.705 | 20,3 | 11.601 | 19,8 | 283,2 | -103,6 | 2,5 | 4,7 | | gospodinjstev | 14.049 | 27,0 | 29.170 | 50,6 | 30.093 | 51,4 | 11,5 | 923,2 | 0,0 | 5,8 | | države | 4.008 | 7,7 | 967 | 1,7 | 969 | 1,7 | 70,1 | 1,6 | 7,8 | 0,3 | | drugih finančnih organizacij | 1.130 | 2,2 | 762 | 1,3 | 828 | 1,4 | -18,2 | 66,0 | -2,1 | 4,0 | | tujcev | 537 | 1,0 | 1.294 | 2,2 | 1.236 | 2,1 | -19,8 | -57,8 | -1,6 | -5,1 | | d) Dolžniški vrednostni papirji | 3.442 | 6,6 | 3.718 | 6,4 | 3.050 | 5,2 | -3,9 | -667,5 | -0,1 | -15,4 | | e) Ostale finančne obv., merjene po odplačni vrednosti*** | 1.523 | 2,9 | 399 | 0,7 | 474 | 0,8 | -85,4 | 75,3 | -15,3 | -3,3 | | Rezervacije | 175 | 0,3 | 210 | 0,4 | 226 | 0,4 | 1,8 | 15,9 | 0,8 | 14,8 | | Kapital | 4.310 | 8,3 | 7.228 | 12,5 | 7.397 | 12,6 | 64,1 | 169,8 | 0,9 | 9,0 | | Ostala pasiva | 597 | 1,1 | 305 | 0,5 | 303 | 0,5 | -4,7 | -1,8 | -1,5 | 4,7 | | Bilančna vsota | 52.009 | 100,0 | 57.656 | 100,0 | 58.532 | 100,0 | 193,1 | 875,7 | 0,3 | 4,3 | ### Aktualni podatki Opomba: Kategorija "Finančna sredstva /VP" vključuje tudi dolžniške vrednostne papirje iz skupine kreditov in terjatev. *VV – vloge na vpogled. Junijski in julijski podatki so lahko predmet omejenih naknadnih sprememb. Donosnost na kapital (ROE), neto obrestna marža ter stroški oslabitev in rezervacij v bilančni vsoti Opomba: Kazalnika neto obrestna marža na obrestonosno aktivo in neto stroški oslabitev in rezervacij na bilančno vsoto sta izračunana za zadnjih 12 mesecev. Donosnost na kapital (ROE) pred obdavčitvijo je znotraj leta izračunan kumulativno do vključno zadnjega razpoložljivega podatka. Junijski in julijski podatki so lahko predmet omejenih naknadnih sprememb. ### Publikacije s področja stanja v bančnem sistemu Poročilo o finančni stabilnosti, oktober 2025 Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2026 Informacija o poslovanju bank s komentarjem, december 2025 Informacija o poslovanju bank s komentarjem, junij 2026 ## Plačilni sistemi Vir: https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi > Plačevanje (npr. blaga in storitev, mesečnih računov, najemnin, davkov ali drugih obveznih dajatev) in prejemanje plačil (npr. plač, otroških dodatkov ali drugih socialnih transferjev) sta nepogrešljiv del našega vsakdana.Najbolj tradicionalen način plačevanja je zgotovino, kjer je plačilo izvedeno neposredno med plačnikom in prejemnikom plačila. Uporabnikom pa so na voljo tudiplačilni instrumenti, kjer je – ne glede na vrsto uporabljenega instrumenta – cilj vedno enak: prenos denarnih sredstev s plačnikovega na prejemnikov račun. ### Plačilni sistemi Plačevanje (npr. blaga in storitev, mesečnih računov, najemnin, davkov ali drugih obveznih dajatev) in prejemanje plačil (npr. plač, otroških dodatkov ali drugih socialnih transferjev) sta nepogrešljiv del našega vsakdana. Najbolj tradicionalen način plačevanja je z gotovino , kjer je plačilo izvedeno neposredno med plačnikom in prejemnikom plačila. Uporabnikom pa so na voljo tudi plačilni instrumenti , kjer je – ne glede na vrsto uporabljenega instrumenta – cilj vedno enak: prenos denarnih sredstev s plačnikovega na prejemnikov račun. Če želimo sredstva prenesti z našega na prejemnikov račun, to svojemu ponudniku plačilnih storitev naročimo s plačilnim nalogom . To lahko storimo bodisi na daljavo (npr. prek svoje elektronske banke) bodisi neposredno na bančnem okencu. Izvršitev takšnega plačila nato lahko poteka na več načinov. Kadar imata plačnik in prejemnik plačila računa odprta pri istem ponudniku plačilnih storitev , se prenos denarnih sredstev izvede interno . Če pa imata računa odprta vsak pri svojem ponudniku plačilnih storitev, se poravnava izvede bodisi korespondenčno na vzajemno odprtih računih ponudnikov plačilnih storitev, večinoma pa prek plačilnih sistemov . Ti predstavljajo dogovor med udeleženci plačilnega sistema o skupnih pravilih za prenos, preverjanje, razvrščanje, potrjevanje nalogov, obračun denarnih terjatev in obveznosti ter poravnavo med udeleženci plačilnega sistema. V plačilnih sistemih se lahko nalogi poravnavajo po bruto ali po neto principu. Kadar se nalogi poravnavajo po bruto principu in takoj, govorimo o sistemih bruto poravnave v realnem času (BPRČ). Kjer se nalogi poravnavajo po neto principu (v tem primeru gre za plačilne sisteme neto poravnave), poravnava praviloma poteka v določenih časovnih presekih. ## Digitalni evro Vir: https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi/digitalni-evro > Področje plačevanja je eno od tistih, ki se s pojavom in razpoložljivostjo novih tehnologij izjemno hitro razvijajo in posledično tudi spreminjajo. To narekujejo tudi potrebe in pričakovanja uporabnikov, ki gotovino pri plačevanju postopno zamenjujejo z digitalnimi plačilnimi instrumenti. ### Digitalni evro Digitalizacija je v zadnjih letih močno posegla v naša življenja, ob tem pa je velike spremembe prinesla tudi na področje finančnih storitev. Področje plačevanja je eno od tistih, ki se s pojavom in razpoložljivostjo novih tehnologij izjemno hitro razvijajo in posledično tudi spreminjajo. To narekujejo tudi potrebe in pričakovanja uporabnikov, ki gotovino pri plačevanju postopno zamenjujejo z digitalnimi plačilnimi instrumenti. Na razvoj, ki ga prinaša digitalizacija, se aktivno odzivamo tudi centralne banke Evrosistema, ki ob spodbujanju finančnega sektorja k razvoju varnih in učinkovitih plačilnih rešitev zagotavljamo tudi razvoj lastnih sistemov in rešitev. Tako v okviru projekta Digitalni evro proučujemo možnost izdaje centralnobančne digitalne valute – digitalnega evra, ki bi potrošnikom in podjetjem omogočil digitalni dobi prilagojeno priročno plačevanje na varen, hiter in stroškovno učinkovit način. ### Novice s področja digitalnega evra Javni poziv tržnim deležnikom za sodelovanje pri novem sklopu dejavnosti v okviru inovacijske platforme za digitalni evro Javni poziv spletnim trgovcem za sodelovanje v pilotu digitalnega evra V Banki Slovenije bo v sodelovanju s poslovno banko potekal pilot digitalnega evra Evropska centralna banka je podpisala sporazume z evropskimi organi za standardizacijo za projekt Digitalni evro ### Razlogi za izdajo digitalnega evra Poleg podpore digitalizaciji je razlogov, ki bi upravičili izdajo digitalnega evra, več. Zmanjšanje uporabe gotovine za plačevanje bi pomenilo večjo odvisnost od (zasebnih) digitalnih rešitev za plačevanje. Digitalni evro bi lahko predstavljal dodatno in – zaradi dejstva, da bi ga izdala institucija, terjatve do katere so netvegane – varnejšo obliko plačevanja. Ob tem ne bi zamenjal gotovine, ki je enakovredna terjatev do centralne banke, temveč bi bil izdan kot njen komplement in omogočal uporabo v digitalnem svetu. Digitalni evro bi lahko naslavljal tudi vse večjo priljubljenost kriptosredstev, vključno s stabilnimi kovanci, ter razvoj centralnobančnih digitalnih valut tretjih držav, ki bi lahko v prihodnosti v evrskem območju postali alternativa pri vsakodnevnem plačevanju. V takšnih okoliščinah bi evropska centralnobančna digitalna valuta omogočila ohraniti evropsko strateško suverenost in stabilnost tudi v digitalni dobi. Ob tem je možnost izdaje lastne centralnobančne digitalne valute za Evrosistem pomembna tudi zaradi ohranjanja mednarodne vloge evra, sploh če bi bil dostop do digitalnega evra omogočen tudi prebivalcem zunaj evrskega območja. Poleg omenjenih razlogov pa digitalni evro pomeni dobro priložnost za poglobitev sodelovanja med centralnimi bankami in zasebnim sektorjem ter razvoj plačil nasploh, saj bi lahko njegova izdaja še dodatno spodbudila inovacije na področju plačil malih vrednosti. ### Cilji, ki jim pri digitalnem evru sledimo Centralne banke danes zagotavljamo oskrbo z gotovino in sprejemamo depozite od poslovnih bank (t. i. javni oziroma centralnobančni denar). Zasebni sektor pa zagotavlja svoje plačilne rešitve – plačila med plačilnimi računi, plačila s karticami itd. – ki temeljijo na denarju poslovnih bank (t. i. zasebni denar). Končni uporabniki (potrošniki in podjetja) bi z digitalnim evrom dobili možnost, da z javnim denarjem plačujejo kadarkoli in kjerkoli v državah evrskega območja, v različnih situacijah (tako plačila v (spletnih) trgovinah kot tudi neposredno med uporabniki). Možnost plačevanja z denarnim sredstvom, ki ga izdajamo centralne banke, ohranja t. i. vlogo denarnega sidra. Ta vloga pomeni ohranjanje zaupanja uporabnikov v evro, ki je podprto z zamenljivostjo različnih (zasebnih) oblik denarnih sredstev v gotovino oziroma v primeru izdaje tudi v digitalni evro. Z digitalnim evrom bi končni uporabniki dobili dodatno možnost za plačevanje, ki bi bila zares evropska. S tem bi se okrepila strateška avtonomija Evrope, saj danes pri elektronskem plačevanju na prodajnih mestih med kartičnimi plačili prevladujejo plačilne kartice, katerih delovanje temelji na plačilnih shemah v lasti neevropskih podjetij. Digitalni evro kot enotno plačilno sredstvo evrskega območja bi lahko pripomogel tudi k večji učinkovitosti celotnega evropskega plačilnega ekosistema, saj bi se lahko znižali stroški plačevanja in sprejemanja plačil (na strani trgovcev). Ne nazadnje pa bi z digitalnim evrom evropska plačila postala odpornejša, saj bi bilo z njim mogoče plačevati tudi brez internetne povezave. ### Potek projekta V Evrosistemu smo z analizo centralnobančnih digitalnih valut začeli leta 2017, od takrat pa se aktivnosti na tem področju stopnjujejo. Po objavi Poročila o digitalnem evru v letu 2020 smo izvedli javni posvet s strokovno in splošno javnostjo glede pričakovanih lastnosti in funkcionalnosti digitalnega evra. Julija 2021 je Svet ECB potrdil začetek dvoletne faze proučevanja projekta Digitalni evro, ki se je začela oktobra 2021 in je bila namenjena analizi potencialne zasnove digitalnega evra. Na podlagi zaključkov faze proučevanja je bila jeseni 2023 sprejeta odločitev o prehodu projekta v pripravljalno fazo, ki se je zaključila oktobra 2025. Tekom pripravljalne faze se je Evrosistem premaknil od teoretične zasnove k praktičnim aspektom digitalnega evra, kot so razvoj tehničnega pravilnika plačilne sheme in izbira razvijalcev tehnične rešitve digitalnega evra, pa tudi izvedba eksperimentov s tržnimi deležniki, podpora so-zakonodajalcema pri zakonodajnem procesu in raziskovanje umestitve digitalnega evra v evropski ekosistem plačil. S koncem pripravljalne faze je projekt Digitalni evro vstopil v naslednjo fazo, s katero želi Evrosistem zagotoviti pripravljenost na morebitno izdajo digitalnega evra v letu 2029, ob predpostavki, da bosta so-zakonodajalca pravno podlago za digitalni evro sprejela v letu 2026. Odločitev o izdaji digitalnega evra za zdaj sicer še ni bila sprejeta. Naslednja faza projekta Digitalni evro se bo osredotočala na tehnično pripravljenost na razvoj digitalnega evra, interakcijo s tržnimi deležniki in podporo zakonodajnemu postopku za sprejem pravne podlage za digitalni evro. Potekala bo tudi priprava na pilot digitalnega evra, v okviru katerega bi lahko bile prve transakcije izvršene že v letu 2027. ### Pilotni projekt digitalnega evra Pilotni projekt se bo začel v drugi polovici leta 2027 in bo trajal 12 mesecev. V okviru pilota bodo v nadzorovanem okolju testirane predvidene funkcionalnosti digitalnega evra, s čimer bodo preverjene tehnične zmogljivosti, operativni postopki in celotna uporabniška izkušnja. Preizkusna različica digitalnega evra bo uporabljena izključno za testiranje in ne bo imela statusa zakonitega plačilnega sredstva. V pilotnem projektu bodo sodelovali zaposleni iz centralnih bank Evrosistema ter izbrani trgovci, ki nudijo storitve na lokacijah in v e-trgovinah nacionalnih centralnih bank in ECB evrskega območja (npr. kavarne in restavracije). Zaposleni v sodelujočih centralnih bankah bodo lahko s preizkusno različico digitalnega evra opravljali plačila med seboj (tako prek spleta kot brez povezave) ter plačevali na fizičnih prodajnih mestih in v e-trgovini, vključno z mobilnim poslovanjem, na lokacijah nacionalnih centralnih bank in ECB v evrskem območju. Za vključevanje v pilotu sodelujočih uporabnikov in preverjanje osnovnih funkcionalnosti digitalnega evra bodo odgovorni izbrani ponudniki plačilnih storitev. Pilotni projekt namreč omogoča ponudnikom plačilnih storitev, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti plačil v Evropi in neposredno sodelujejo z Evrosistemom, pri čemer njihovo sodelovanje ne bo finančno kompenzirano. Tako je Evropska centralna banka v okviru Evrosistema objavila poziv za prijavo, s katerim vabi licencirane ponudnike plačilnih storitev k sodelovanju v pilotnem projektu digitalnega evra. Več informacij o pozivu je na voljo na spletnih straneh ECB . Na voljo so tudi odgovori na najpogostejša vprašanja . ### Zakonodajni postopek Junija 2023 je Evropska komisija objavila predlog zakonodajnega svežnja s področja enotne valute – predlog Uredbe o uvedbi digitalnega evra in predlog Uredbe o opravljanju storitev z digitalnim evrom s strani ponudnikov plačilnih storitev s sedežem v državi članici, katere valuta ni evro, ter predlog Uredbe o evrobankovcih in evrokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu. Svet Evropske unije je konec 2025 sprejel splošni pristop, s katerim je potrdil svoje pogajalsko izhodišče. Julija 2026 je tudi Evropski parlament sprejel svoje pogajalsko izhodišče in pripravljenost na pričetek medinstitucionalnih pogajanj (trialogov) med Evropsko komisijo, Svetom Evropske unije in Evropskim parlamentom. Cilj vseh treh institucij je, da se pogajanja zaključijo in zakonodajni sveženj sprejme do konca leta 2026. ## Plačilni in transakcijski račun Vir: https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi/placilni-in-transakcijski-racun > Plačilni račun je račun, ki ga odpre ponudnik plačilnih storitev v imenu enega ali več uporabnikov in se uporablja za izvršitev plačilnih transakcij. Transakcijski račun pa je vrsta plačilnega računa, ki ga lahko odpre le banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice v Republiki Sloveniji v imenu enega ali več uporabnikov in se lahko uporablja tudi za druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev. ### Plačilni in transakcijski račun Plačilni račun je račun, ki ga odpre ponudnik plačilnih storitev v imenu enega ali več uporabnikov in se uporablja za izvršitev plačilnih transakcij. Transakcijski račun pa je vrsta plačilnega računa, ki ga lahko odpre le banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice v Republiki Sloveniji v imenu enega ali več uporabnikov in se lahko uporablja tudi za druge namene, povezane z opravljanjem bančnih storitev. Oblika transakcijskega računa je tudi osnovni plačilni račun , ki ga morajo zagotavljati vse slovenske banke, ki vodijo transakcijske račune, in je namenjen predvsem tistim potrošnikom, ki ne morejo odpreti transakcijskega računa bodisi zaradi (ne)rezidentstva in/ali finančnega položaja. Status transakcijskega računa ima tudi t. i. fiduciarni račun , ki ga lahko odpre (specializiran) imetnik v svojem imenu, a za račun tretjih oseb. Vsak potrošnik ima možnost zamenjave plačilnega računa , odprtega pri ponudniku plačilnih storitev v Republiki Sloveniji. Postopek take zamenjave podrobneje ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED). ### Mednarodna struktura bančnega računa ‒ IBAN Mednarodna struktura bančnega računa (International Bank Account Number ‒ IBAN) je bila uvedena na podlagi vse večjih zahtev po izboljšanju učinkovitosti izvrševanja plačil, še posebej čezmejnih. Prednost standardizirane strukture bančnega računa je predvsem v tem, da omogoča avtomatsko obdelavo in usmerjanje plačil. Tako obdelana plačila so izvršena hitreje, ceneje in z bistveno manjšo možnostjo napake. Račun v strukturi IBAN je zasnovan tako, da omogoča enolično identifikacijo, na podlagi katere je mogoče razbrati državo ponudnika plačilnih storitev, ponudnika plačilnih storitev, ki račun vodi, in imetnika računa. Prikaz in primer zapisa številke plačilnega računa v slovenski strukturi IBAN: Oznaka plačilnega računa je sestavljena iz 19 črkovnih in numeričnih znakov, ki so razdeljeni v naslednje sklope, v zapisanem zaporedju: Podrobnejši opis računov v strukturi IBAN po državah (t. i. IBAN Registry) je na spletni strani SWIFT. Slovensko strukturo IBAN ureja Sklep o vsebini in uporabi slovenske strukture mednarodne številke bančnega računa. 1. oznaka države – Slovenija (d), 2. kontrolna številka plačilnega računa (e) in 3. del oznake plačilnega računa, ki šteje kot osnovna oznaka bančnega računa (Basic Bank Account Number ‒ BBAN) znotraj strukture IBAN in je razdeljen v naslednje sklope, v zapisanem zaporedju: nacionalna identifikacijska oznaka dodeljevalca IBAN in njegove organizacijske enote (b); identifikacija imetnika plačilnega računa pri dodeljevalcu IBAN (a); kontrolna številka BBAN (c). | IBAN | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---| | | BBAN* | | | | | | | | | | | | | | | | | | | b | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | Nacionalna identifikacijska oznaka ponudnika plačilnih storitev | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | d | d | e | e | b1 | b1 | b2 | b2 | b2 | a | a | a | a | a | a | a | a | c | c | | Oznaka države (Slovenija) | Kontrolna številka plačilnega računa | Dvomestna identifikacijska oznaka ponudnika plačilnih storitev | Trimestna identifikacijska oznaka organizacijske enote ponudnika plačilnih storitev | Identifikacijska oznaka imetnika plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev | Kontrolna številka BBAN | | | | | | | | | | | | | | | S | I | 5 | 6 | 0 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 0 | 9 | 0 | ### Register transakcijskih računov Podatki o transakcijskih računih in njihovih imetnikih so zbrani v registru transakcijskih računov, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ( AJPES). Ureditev registra transakcijskih računov je opredeljena v ZPlaSSIED, pri čemer dostop do podatkov oziroma njihovo pridobitev omogoča AJPES. Podatki o transakcijskih računih poslovnih subjektov so javni, medtem ko so podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb zaupni in jih lahko pridobijo tisti, ki so do njih upravičeni. ### Identifikacijske oznake in kode BIC Nacionalna identifikacijska oznaka je namenjena identifikaciji dodeljevalca mednarodne strukture bančnega računa (International Bank Account Number – IBAN), uporablja pa se za izpeljavo poslovne identifikacijske kode (Business Identifier Code ‒ BIC, ki jih dodeljuje SWIFT) končnega prejemnika plačila na podlagi njegovega IBAN . BIC (poimenovana tudi SWIFT koda) se uporablja za avtomatizirano identifikacijo in usmerjanje finančnih transakcij, saj enolično identificira posamezno finančno ali nefinančno institucijo. ### Seznam BIC kod in dvo- oziroma petmestnih* (nacionalnih) identifikacijskih oznak slovenskih dodeljevalcev IBAN *Banka Slovenije v skladu s Sklepom o vsebini in uporabi slovenske strukture mednarodne številke bančnega računa petmestno nacionalno identifikacijsko oznako določi dodeljevalcu IBAN, ki je plačilna institucija, plačilna institucija z opustitvijo, družba za izdajo elektronskega denarja ali družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo na podlagi njegove zahteve. Preostalim dodeljevalcem IBAN Banka Slovenije dodeli dvomestno identifikacijsko oznako, pri čemer pa preostala tri mesta v nacionalni identifikacijski oznaki določi dodeljevalec IBAN sam. Seznam identifikacijskih oznak in pripadajočih BIC kod (ažuriran 18. februarja 2026) | NAZIV | NASLOV | BIC KODA | Dvo- oziroma petmestna (nacionalna) identifikacijska oznaka | |---|---|---|---| | ADDIKO BANK, D. D. | Dunajska 117 1000 Ljubljana | HAABSI22 | 33 | | BANKA INTESA SANPAOLO, D. D. | Pristaniška 14 6502 Koper | BAKOSI2X | 10 | | BANKA SLOVENIJE | Slovenska 35 1505 Ljubljana | BSLJSI2X | 01 | | BANKA SPARKASSE, D. D. | Cesta v Kleče 15 1000 Ljubljana | KSPKSI22 | 34 | | BKS BANKA AG, BANČNA PODRUŽNICA | Verovškova ulica 55A 1000 Ljubljana | BFKKSI22 | 35 | | DELAVSKA HRANILNICA, D. D. LJUBLJANA | Miklošičeva 5 1000 Ljubljana | HDELSI22 | 61 | | DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, D. D. | Kolodvorska 9 1000 Ljubljana | SZKBSI2X | 19 | | GORENJSKA BANKA, D. D., KRANJ | Bleiweisova 1 4000 Kranj | GORESI2X | 07 | | HRANILNICA LON, D. D., KRANJ | Žanova ulica 3 4000 Kranj | HLONSI22 | 60 | | KDD ‒ CENTRALNA KLIRINŠKO DEPOTNA DRUŽBA, D. O. O. | Tivolska cesta 48 1000 Ljubljana | KDDSSI22 | 79 | | OTP BANKA D. D. | Slovenska cesta 58 1000 Ljubljana | KBMASI2X | 04 | | NOVA LJUBLJANSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA | Trg republike 2 1520 Ljubljana | LJBASI2X | 02 | | LJBASI2X | 30 | | | | PRIMORSKA HRANILNICA VIPAVA, D. D. | Glavni trg 15 5271 Vipava | HKVISI22 | 64 | | SID ‒ SLOVENSKA IZVOZNA IN RAZVOJNA BANKA, d. d., LJUBLJANA | Ulica Josipine Turnograjske 6 1000 Ljubljana | SIDRSI22 | 38 | | UNICREDIT BANKA SLOVENIJE, D. D. | Ameriška ulica 2 1000 Ljubljana | BACXSI22 | 29 | | Petrol Pay družba za izdajo elektronskega denarja in plačilne storitve, d. o. o. | Slovenska 54, 1000 Ljubljana | / | 91001 | | DINARO D. O. O. | Bravničarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana | PWSRSI22 | 91002 | ## Plačilni instrumenti Vir: https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi/placilni-instrumenti > Denarna sredstva(bankovci, kovanci, knjižni in elektronski denar) se v plačilnem prometu prenašajo bodisiv obliki gotovinebodisiv obliki negotovinskih prenosovdenarnih sredstev.Gotovinska plačila so povezana predvsem z manjšimi zneski pri vsakodnevnih nakupih fizičnih oseb, negotovinski prenosi denarnih sredstevpa predstavljajo preprost, varen, zanesljiv, hiter in poceni prenos denarnih sredstev ter razpolaganje z njimi pri ponudnikih plačilnih storitev, ki negotovinske prenose denarnih sredstev omogočajo na podlagi uporabeplačilnih instrumentov. Pojem plačilnega instrumenta je opredeljen v ZPlaSSIED (prvi odstavek 16. člena). ### Plačilni instrumenti Denarna sredstva (bankovci, kovanci, knjižni in elektronski denar) se v plačilnem prometu prenašajo bodisi v obliki gotovine bodisi v obliki negotovinskih prenosov denarnih sredstev. Gotovinska plačila so povezana predvsem z manjšimi zneski pri vsakodnevnih nakupih fizičnih oseb, negotovinski prenosi denarnih sredstev pa predstavljajo preprost, varen, zanesljiv, hiter in poceni prenos denarnih sredstev ter razpolaganje z njimi pri ponudnikih plačilnih storitev, ki negotovinske prenose denarnih sredstev omogočajo na podlagi uporabe plačilnih instrumentov . Pojem plačilnega instrumenta je opredeljen v prvem odstavku 16. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED). Poznamo papirne in elektronske plačilne instrumente . Papirni plačilni instrumenti so tisti, pri katerih je nalog za plačilo predložen ponudniku plačilnih storitev v papirni obliki. To so predvsem kreditna plačila, ki temeljijo na uporabi papirnega plačilnega naloga, ter ček in direktna obremenitev, kadar za njuno izvedbo niso uporabljeni elektronski zapis oziroma elektronske komunikacijske poti. Elektronski plačilni instrumenti pa uporabniku omogočajo (oddaljeni) dostop do sredstev na plačilnem računu z uporabo elektronske naprave in/ali elektronskih komunikacijskih poti. Mednje uvrščamo kreditna plačila, ki temeljijo na uporabi elektronskega plačilnega naloga, in plačilne kartice, pa tudi direktno obremenitev, kadar so za izvedbo plačila uporabljene elektronske komunikacijske poti. Glede na to, kdo odredi plačilo, plačilne instrumente razvrščamo na kreditne plačilne instrumente, s katerimi plačilo odredi plačnik (običajno dolžnik) v breme svojega plačilnega računa ali položene gotovine (kreditna plačila), in na debetne plačilne instrumente , s katerimi plačilo odredi prejemnik plačila (upnik) v breme plačnikovega računa na podlagi pooblastila, ki ga predhodno prejme od plačnika (dolžnika). Pri debetnih plačilnih instrumentih iniciativa za izvedbo plačila torej prihaja z upnikove strani. Med debetne plačilne instrumente uvrščamo direktno obremenitev in ček. Najbolj razširjen plačilni instrument so plačilne kartice , ki jih imetniki lahko uporabljajo za plačilo na POS-terminalu ali prek spleta ali pa za dvig gotovine na bankomatu. Glede na način poravnave obveznosti ločujemo med debetnimi in kreditnimi plačilnimi karticami. Debetna plačilna kartica imetniku omogoča opravljanje plačil tako, da izdajatelj kartice ob vsaki uporabi takoj obremeni njegov transakcijski račun za znesek opravljenih plačil, kreditna plačilna kartica pa omogoča nakupe ali dvige gotovine do vnaprej dogovorjene zgornje meje odobrenega posojila. Poznamo posojilne kreditne kartice , kjer imetnik tovrstne kartice poravna del obveznosti na koncu obračunskega obdobja, in kartice z odloženim plačilom , kjer imetnik poravna obveznosti v celoti na koncu obračunskega obdobja. ## SEPA Vir: https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi/sepa > Enotno območje plačil v evrih oziroma SEPA je evropska zakonodajna pobuda za harmonizacijo in integracijo trga plačil s ciljem olajšati čezmejno brezgotovinsko plačevanje v evrih. ### SEPA Enotno območje plačil v evrih oziroma SEPA je evropska zakonodajna pobuda za harmonizacijo in integracijo trga plačil s ciljem olajšati čezmejno brezgotovinsko plačevanje v evrih. Znotraj SEPA lahko uporabniki plačilnih storitev preprosto plačujejo in prejemajo plačila z uporabo enega samega plačilnega računa in enega samega niza plačilnih instrumentov za kreditna plačila in direktne obremenitve. Ker se plačila v okolju SEPA procesirajo v skladu z enotnimi pravili in standardi, imajo uporabniki plačilnih storitev možnost izbire ponudnika plačilnih storitev ne glede na državo izvora. Ponudniki plačilnih storitev pa imajo možnost poslovanja pod enakimi pogoji, kar jim posledično omogoča doseganje koristi iz naslova ekonomij obsega. O SEPA in prednostih, ki jih prinaša tako ponudnikom kot uporabnikom plačilnih storitev pri plačevanju, je Evropska centralna banka pripravila video s slovenskimi podnapisi . ## Plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja Vir: https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi/placilne-storitve-in-storitve-izdajanja-elektronskega-denarja > Plačilne storitvena ravni Evropske unije urejaDirektiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu, ki jo je v slovenski pravni red prenesel Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED). Storitve izdajanja elektronskega denarja ureja Direktiva o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja, ki je v slovenski pravni red prenesena z ZPlaSSIED. ### Plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja Plačilne storitve na ravni Evropske unije ureja Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu , ki jo je v slovenski pravni red prenesel Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED). Zakon v 5. členu določno našteva, katere aktivnosti spadajo med plačilne storitve. V Republiki Sloveniji jih lahko opravljajo le ponudniki, ki so za to pridobili ustrezno dovoljenje, ali pa plačilne storitve opravljajo na podlagi samega zakona. Ponudniki plačilnih storitev so našteti v 20. členu ZPlaSSIED. Storitve izdajanja elektronskega denarja ureja Direktiva o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja , ki je v slovenski pravni red prenesena z ZPlaSSIED. V skladu z zakonsko definicijo (11. točka 4. člena ZPlaSSIED) lahko elektronski denar poenostavljeno opišemo kot elektronski nadomestek za gotovino (bankovce in kovance), ki ga izda izdajatelj elektronskega denarja in ki ga kot plačilno sredstvo sprejme oseba, ki ni izdajatelj elektronskega denarja, ter je namenjen elektronskemu plačevanju oziroma izvrševanju plačilnih transakcij (in ne varčevanju), pri čemer imetnik elektronskega denarja od izdajatelja elektronskega denarja lahko kadarkoli zahteva unovčenje izdanega elektronskega denarja. Storitve izdajanja elektronskega denarja lahko na območju Republike Slovenije opravljajo le izdajatelji elektronskega denarja, ki so za to pridobili ustrezno dovoljenje ali pa te storitve opravljajo na podlagi zakona in so navedeni v 158. členu ZPlaSSIED. Kot elektronski denar se v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (v nadaljevanju: Uredba (EU) o trgih kriptosredstev) štejejo tudi e-denarni žetoni, za katere velja, da: Skladno z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev morajo subjekti, ki želijo javno ponujati ali zaprositi za uvrstitev v trgovanje e-denarne žetone, predhodno pridobiti dovoljenje kot družba za izdajo elektronskega denarja ali kot banka. Za samo izdajo e-denarnih žetonov pridobitev dovoljenja po Uredbi (EU) o trgih kriptosredstev ni predvidena. Izdajatelji e-denarnih žetonov morajo vsaj 40 delovnih dni pred datumom, na katerega nameravajo javno ponuditi e-denarne žetone ali zaprositi za njihovo uvrstitev v trgovanje, o tej nameri uradno obvestiti Banko Slovenije. Prav tako morajo vsaj 20 delovnih dni pred datumom objave bele knjige o kriptosredstvu o svoji beli knjigi o kriptosredstvu uradno obvestiti Banko Slovenije. Več informacij o kriptosredstvih in o pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z Uredbo (EU) o trgih kriptosredstev najdete na spletni strani Pogosta vprašanja in odgovori o kriptosredstvih . - pomenijo vrsto kriptosredstva, ki naj bi ohranjala stabilno vrednost z vezanostjo na vrednost ene uradne valute, - izdajatelji e-denarnih žetonov v zvezi z njimi ne podeljujejo obresti, - imajo imetniki e-denarnih žetonov terjatev do izdajateljev teh e-denarnih žetonov. ### Ponudniki plačilnih storitev Na območju Republike Slovenije lahko plačilne storitve opravljajo ponudniki plačilnih storitev, kot jih določa Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED): ZPlaSSIED, ki ureja področje opravljanja plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, pa določa tudi izjeme (3. člen ZPlaSSIED), za katere se njegove določbe ne uporabljajo. - Kreditne institucije ; - Plačilne institucije, ki so gospodarske družbe, ki so ustanovljene z namenom opravljanja plačilnih storitev kot svoje osrednje dejavnosti, lahko pa poleg tega opravljajo tudi druge gospodarske dejavnosti (hibridne plačilne institucije); - Družbe za izdajo elektronskega denarja , ki so gospodarske družbe, ki so ustanovljene z namenom izdajanja elektronskega denarja, lahko pa poleg izdajanja elektronskega denarja opravljajo tudi plačilne storitve ali druge gospodarske posle, vključno s storitvami upravljanja plačilnih sistemov (hibridne družbe za izdajo elektronskega denarja); - Plačilne institucije in družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo , ki opravljajo plačilne storitve ali storitve izdajanja elektronskega denarja pod določenimi pogoji in v omejenem obsegu. ### Storitve, izvzete iz uporabe določb ZPlaSSIED na podlagi 11. točke prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED (t. i. omejena mreža) Iz uporabe določb ZPlaSSIED so med drugim izvzete storitve, ki temeljijo na posebnih plačilnih instrumentih, s katerimi se omogoča plačevanje, pri tem pa so načini uporabe takih instrumentov omejeni in hkrati izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: Ponudniki, ki opravljajo storitve v omejeni mreži in za katere skupna vrednost plačilnih transakcij, ki so bile izvršene v preteklih 12 mesecih, presega en milijon eurov, Banki Slovenije v dveh mesecih po koncu tega obdobja pošljejo obvestilo , ki vsebuje opis ponujenih storitev in v katerem je navedeno, po katerem izvzetju iz prve in druge alineje 11. točke prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED se šteje, da opravljajo dejavnost. - imetniku omogočajo nakup blaga ali storitev le v prostorih izdajatelja ali v okviru omejene mreže ponudnikov storitev na podlagi neposrednega poslovnega sporazuma s poklicnim izdajateljem - jih je mogoče uporabljati le za nakup zelo omejenega izbora blaga ali storitev ali - so veljavni le v Republiki Sloveniji in se zagotavljajo na zahtevo podjetja ali organa javnega sektorja ter jih ureja državni ali javni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti za posebne socialne ali davčne namene za nakup posebnega blaga ali storitev od ponudnikov, ki so sklenili poslovni dogovor z izdajateljem. ### Storitve, izvzete iz uporabe določb ZPlaSSIED na podlagi 12. točke prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED Iz uporabe določb ZPlaSSIED so izvzete tudi plačilne transakcije, ki jih ponudnik elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev zagotavlja poleg elektronskih komunikacijskih storitev za naročnika omrežja ali storitve: če vrednost posamezne plačilne transakcije iz točk (i) in (ii) ne presega 50 eurov in: Ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, ki opravljajo zgoraj navedene dejavnosti, morajo Banki Slovenije v skladu s 23. členom ZPlaSSIED poslati obvestilo ter zagotoviti letno revizijsko mnenje, ki potrjuje, da je dejavnost v skladu z omejitvami, določenimi v ZPlaSSIED. - za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev, ne glede na napravo, uporabljeno za nakup ali uporabo digitalne vsebine, in zaračunan na ustreznem računu, ali - opravljene z elektronsko napravo ali prek nje in zaračunane na ustreznem računu v okviru dobrodelne dejavnosti ali za nakup kart; - skupna vrednost plačilnih transakcij za posameznega naročnika ne presega 300 eurov na mesec ali - kadar naročnik predhodno financira svoj račun pri ponudniku elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, skupna vrednost plačilnih transakcij ne presega 300 eurov na mesec. ### Register ponudnikov storitev, izvzetih iz določb ZPlaSSIED Banka Slovenije v skladu z ZPlaSSIED vodi in vzdržuje register zgoraj opisanih ponudnikov storitev, izvzetih iz uporabe določb zakona, ki je centralizirana baza podatkov tovrstnih ponudnikov storitev. Banka Slovenije v okviru registra objavlja naslednja seznama: - Seznam ponudnikov storitev, izvzetih od uporabe določb ZPlaSSIED na podlagi 11. točke prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED (t. i. omejena mreža), - Seznam ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, izvzetih od uporabe določb na podlagi 12. točke prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED. ### Seznam ponudnikov storitev izvzetih od uporabe določb ZPlaSSIED na podlagi 11. točke prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED (t. i. omejena mreža) 1 Izvzetje od uporabe določb ZPlaSSIED, po katerem se opravlja dejavnost v skladu z 11. alinejo prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED: (1) Imetniku omogoča nakup blaga ali storitev le v prostorih izdajatelja ali v okviru omejene mreže ponudnikov na podlagi neposrednega poslovnega sporazuma s poklicnim izdajateljem. (2) Mogoče ga je uporabiti le za nakup zelo omejenega blaga ali storitev. | Ponudnik storitve | Matična št. | Naslov | Opis uporabe in pogoj uporabe instrumenta 1 | |---|---|---|---| | PETROL, Slovenska energetska družba, d. d., Ljubljana | 6395791000 | Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana | - kartica za nakup goriva in drugega prodajnega blaga na bencinskih servisis ter servisnih storitev (1) - kartica za nakup goriva in drugega prodajnega blaga na bencinskih servisis, servisnih storitev ter storitev polnjenja električnih vozil (1) | | MOL&INA, trgovina z nafto in naftnimi derivati, d. o. o | 5540739000 | Ulica 15.maja 19, 6000 Koper | - kartica za nakup goriva za motorna vozila, cestnin, dajatev in pristojbin za ceste, predore, mostove in parkirišča, maziv in ostale opreme za motorna vozila (1, 2) - vrednostni bon/kartica za nakup goriva in drugega prodajnega blaga na bencinskih servisis ter servisnih storitev (1) - kartica za nakup goriva za motorna vozila, cestnin, dajatev in pristojbin za ceste, predore, mostove in parkirišča, maziv in ostale opreme za motorna vozila (2) | | POSLOVNI SISTEM MERCATOR d. d. | 5300231000 | Dunajska cesta 107 1000 Ljubljana | - kartica za nakup blaga in storitev, ki ga ponuja Mercator, d. d. in njegovi poslovni partnerji (1) - kartica za nakup blaga in storitev, ki ga ponuja Mercator, d. d. (1) | | JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET, d. o. o. | 5222966000 | Celovška cesta 160 1000 Ljubljana | - kartica za nakup storitev v upravljanju Mestne občine Ljubljana (1) | | SHELL ADRIA, trgovsko podjetje, d. o. o. | 1414321000 | Bravničarjeva ulica 13 1000 Ljubljana | - kartica za nakup goriva za motorna vozila, cestnin, dajatev in pristojbin za ceste, predore, maziv in ostale opreme za motorna vozila (2) | | MOL SLOVENIJA, trgovsko podjetje d. o. o. | 5952441000 | Lendavska ulica 24 9000 Murska Sobota | - kartica za nakup goriva za motorna vozila, cestnin, maziv in ostale opreme za motorna vozila (2) - kartica za nakup maloprodajnega blaga na bencinskih servisih, goriva za motorna vozila, cestnin, maziv in ostale opreme za motorna vozila (1) - kartica za nakup maloprodajnega blaga na bencinskih servisih, goriva za motorna vozila, maziv in ostale opreme za motorna vozila (1) | | Supernova Marketing d. o. o. | 3387046000 | Jurčkova cesta 223 1000 Ljubljana | - kartica za plačevanje blaga in storitev pri trgovcih v nakupovalnih centrih Supernova | ### Seznam ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, izvzetih od uporabe določb ZPlaSSIED na podlagi 12. točke prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED 2 Izvzetje od uporabe določb ZPlaSSIED se uporablja za plačilne transakcije, ki jih ponudnik elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev zagotavlja poleg elektronskih komunikacijskih storitev za naročnika omrežja ali storitve: (a) za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev, ne glede na napravo, uporabljeno za nakup ali uporabo digitalne vsebine, in zaračunan na ustreznem računu, ali (b) opravljene z elektronsko napravo ali prek nje in zaračunane na ustreznem računu v okviru dobrodelne dejavnosti ali za nakup kart; če vrednost posamezne plačilne transakcije iz podtočk (a) in (b) ne presega 50 eurov, in: - skupna vrednost plačilnih transakcij za posameznega naročnika ne presega 300 eurov na mesec, ali - kadar naročnik predhodno financira svoj račun pri ponudniku elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev, skupna vrednost plačilnih transakcij ne presega 300 eurov na mesec. | Ponudnik storitve | Matična št. | Naslov | Opis ponujenih storitev in navedba izvzetja 2 | |---|---|---|---| | A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d. d. | 1196332000 | Ameriška ulica 4, 1000 Ljubljana | - plačilne transakcije za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev (a) - plačilne transakcije v okviru dobrodelne dejavnosti (b) | | HOT mobil, telekomunikacije in storitve d. o. o. | 7124872000 | Šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana | - plačilne transakcije za nakup glasovnih storitev (a) | | MEGA M, informacijske tehnologije, d. o. o. | 1707973000 | Rudarska cesta 6, 3320 Velenje | - plačilne transakcije za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev (a) | | Telemach Slovenija, širokopasovne komunikacije, d. o. o. | 5692229000 | Ljubljana, Brnčičeva ulica 49A, 1231 Ljubljana - Črnuče | - plačilne transakcije za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev (a) - plačilne transakcije v okviru dobrodelne dejavnosti (b) | | TELEKOM SLOVENIJE, d. d. | 5014018000 | Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana | - plačilne transakcije za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev (a) - plačilne transakcije v okviru dobrodelne dejavnosti (b) | | T - 2 družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme d. o. o. | 1954598000 | Verovškova ulica 64A, 1000 Ljubljana | - plačilne transakcije za nakup digitalne vsebine in glasovnih storitev (a) - plačilne transakcije v okviru dobrodelne dejavnosti (b) | ## Gotovina Vir: https://www.bsi.si/sl/gotovina > Informacije o blagajni: Na blagajni na Štefanovi ulici 1 lahko: zamenjate poškodovane bankovce, zamenjate tolarske bankovce in bone zamenjate manjše količine kovancev (zgolj fizične osebe), kupite numizmatične izdelke.Delovni čas:ponedeljek, torek, četrtek in petek: od 9. do 13. uresreda: od 9. do 13. ure ter od 14. do 15.30Telefon: 01 47 19 182 ### Na blagajni na Štefanovi ulici 1 lahko: - zamenjate poškodovane bankovce - zamenjate tolarske bankovce in bone - zamenjate manjše količine kovancev (zgolj fizične osebe) - kupite numizmatične izdelke ### Delovni čas: - ponedeljek, torek, četrtek in petek: od 9. do 13. ure - sreda: od 9. do 13. ure ter od 14. do 15.30 ### Pogosta vprašanja in odgovori V Banki Slovenije poslov menjave tujih valut ne opravljamo (z izjemo zamenjave tolarske gotovine). Zamenjavo tujih valut lahko posameznik opravi v poslovnih bankah oz. hranilnicah in menjalnicah. Seznami: Banke , Hranilnice in Menjalci . V Banki Slovenije poslov menjave tujih valut ne opravljamo (z izjemo zamenjave tolarske gotovine). V Banki Slovenije torej švicarskih bankovcev osme serije ni mogoče zamenjati. Menjava švicarskih bankovcev osme serije, katere je švicarska centralna banka preklicala z dnem 30. 4 .2021 ( obvestilo ) in niso več zakonito plačilno sredstvo, je možna v švicarski centralni banki brez časovne omejitve. Dodatne informacije najdete na povezavi , navodila o menjavi pa tukaj . Neveljavne bankovce posamezne valute je načeloma vedno mogoče menjati pri centralni banki izdajateljici valute do roka, ki ga postavi, ki je tudi edina odgovorna za ustrezno ureditev pogojev zamenjave bankovcev in kovancev njihove valute kot tudi za ustrezno obveščanje javnosti v zvezi s tem. Brezplačna menjava tolarskih bankovcev je mogoča v Banki Slovenije, Štefanova ulica 1 v Ljubljani (stavba Banke Slovenije, vhod nasproti Ministrstva za notranje zadeve), vsak delovni dan, od 9. do 13. ure ter ob sredah še od 14. do 15.30 ure. Tečaj zamenjave tolarja z evrom je 1 EUR = 239,640 SIT. Za tolarske bankovce ni časovne omejitve, tolarske kovance pa je Banka Slovenija menjala v evre do 3. januarja 2017. Tolarske bankovce je za menjavo v evrske bankovce mogoče poslati tudi po pošti na Banko Slovenije (Gotovinsko poslovanje). Več informacij o tem lahko najdete na strani Zamenjava tolarjev v evre . Proces zamenjave starih valut držav evrskega območja (nemške marke, italijanske lire, francoskih frankov itd.) je, ker ne gre za menjavo nacionalne valute, tržna storitev naših poslovnih bank. Svetujemo vam, da se obrnete na poslovne banke, kjer boste dobili informacijo o tem, ali je ta zamenjava v Sloveniji še mogoča in kakšna je provizija za zamenjavo. Zamenjava starih bankovcev in kovancev v večini držav evrskega območja je mogoča še pri njihovih centralnih bankah. To velja tudi za nemške marke, ki jih je brez časovne omejitve in provizije mogoče zamenjati pri nemški centralni banki. Več informacij o tem je na spletni strani nemške centralne banke. Nacionalne centralne banke držav evrskega območja še vedno zamenjujejo svoje nekdanje nacionalne bankovce in kovance, nekatere celo nimajo časovne omejitve glede tega. Več informacij je v tabeli na spletni strani ECB Zamenjava nacionalne gotovine . Tečaji zamenjave med starimi valutami držav članic evroobmočja in evrom so določeni z Uredbo Sveta (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro z dne 31. decembra 1998 oziroma kasneje za Grčijo z Uredbo Sveta (ES) št. 1478/2000 z dne 19. junija 2000, za Slovenijo z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98, za Malto z Uredbo Sveta (ES) št. 1134/2007 z dne 10. julija 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98, za Ciper z Uredbo Sveta (ES) št. 1135/2007 z dne 10. julija 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98, za Slovaško z Uredbo Sveta (ES) št. 694/2008 z dne 8. julija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98. Ustrezne uredbe so bile izdane še ob prevzemu evra v Estoniji, Latviji in Litvi. Tečaj zamenjave tolarja z evrom je 1 EUR = 239,640 SIT in je začel veljati z uvedbo evra, to je 1. januarja 2007. Tečaj je bil določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro. Tečaji zamenjave se ne spreminjajo in znašajo: Od 15. decembra 2006 dalje je v Banki Slovenije mogoče kupiti komplet vseh osmih apoenov evrokovancev s slovensko nacionalno stranjo. Svetujemo vam, da se obrnete tudi na katero izmed poslovnih bank, kjer vam bodo dali ustrezne informacije o tem, ali lahko tudi pri njej kupite te kovance. Da bi nove države članice EU lahko prevzele evro, morajo doseči visoko stopnjo ekonomske konvergence. Ekonomska konvergenca se ocenjuje na podlagi izpolnjevanja »maastrichtskih konvergenčnih kriterijev«, ki so opredeljeni v členu 140(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokolu o konvergenčnih merilih. Maastrichtski konvergenčni kriteriji so: Trajnost konvergence. Dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kakor 2 odstotni točki. Upoštevanje normalnih mej nihanja, predvidenih s stabilnostjo tečaja v mehanizmu deviznih tečajev ERM II, vsaj dve leti brez devalvacije valute. Več: Konvergenčni kriteriji Banka Slovenije in Vlada Republike Slovenije sta se zavzemali za čimprejšnji prevzem evra. Ker je bil izpolnjen pogoj izpolnjevanja vseh konvergenčnih kriterijev, je Slovenija prevzela evro 1. januarja 2007. Tečaj zamenjave med tolarjem in evrom je 1 EUR = 239,640 SIT. Več informacij na strani Uvedba evra v Sloveniji Informacije o bodočih izdajah in predvidenih datumih izdaj si lahko preberete na spletni strani Banke Slovenije Numizmatična obvestila . Tolarski bankovci so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve, tolarski kovanci pa niso več. Več informacij Zamenjava tolarjev v evre Okrnjene ali poškodovane evrobankovce v skladu s Sklepom o zamenjavi okrnjenih ali poškodovanih eurobankovcev zamenjuje Banka Slovenije. Več: Zamenjava poškodovanih evrobankovcev in evrokovancev Pravila za reprodukcijo bankovcev so objavljena v Sklepu ECB o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka . Menjava jugoslovanskih dinarjev v Banki Slovenije ni več mogoča. Ne Banka Slovenije in ne Republike Slovenije nista nakovali "zlatih" ali "obarvanih" kovancev za 2 in 3 evra. Kovanci so običajni dvo-kovinski kovanci, ki so jih prevlekli z nanosom rumene kovine oz. obarvali zeleno. Njihova vrednost se zaradi tega ni povečala. V skladu z 2. odstavkom 8. člena Uredbe (EU) 1210/2010 centralne banke takih namerno spremenjenih/poškodovanih kovancev niso dolžne zamenjati. - Doseganje visoke stopnje stabilnosti cen. Stopnja inflacije ne sme za več kakor 1,5 odstotnih točk presegati povprečja stopnje inflacije treh držav članic, ki so dosegle najboljše rezultate glede stabilnosti cen. - Vzdržnost položaja javnih financ. - Javno-finančni primanjkljaj ne sme presegati 3 odstotkov BDP, razen če je to razmerje znatno in neprestano upadalo ter doseglo raven blizu referenčne vrednosti ali, v drugem primeru, je prekoračitev referenčne vrednosti samo izjemna in začasna ter razmerje ostaja blizu referenčne vrednosti; - Javni dolg ne sme presegati 60 odstotkov BDP, razen če se to razmerje zadostno zmanjšuje in z zadovoljivo hitrostjo dosega referenčno vrednost. | 1 EUR = | | |---|---| | 40.3399 | BEF | | 1.95583 | DEM | | 340.750 | GRD | | 166.386 | ESP | | 6.55957 | FRF | | 0.787564 | IEP | | 1936.27 | ITL | | 40.3399 | LUF | | 2.20371 | NLG | | 13.7603 | ATS | | 200.482 | PTE | | 5.94573 | FIM | | 239.64 | SIT | | 0.585274 | CYP | | 0.429300 | MTL | | 30.1260 | SKK | | 15.6466 | EEK | | 0.702804 | LVL | | 3.45280 | LTL | ## Bankovci in kovanci Vir: https://www.bsi.si/sl/gotovina/bankovci-in-kovanci > Svet Evropske unije je 11. julija 2006 odobril prošnjo Slovenije, da v letu 2007 vstopi v evrsko območje. Z uveljavitvijo Zakona o uvedbi evra je od 1. januarja 2007 denarna enota evro in se kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo evrski bankovci in kovanci. Evro je tako nadomestil tolar, ki je bil denarna enota Republike Slovenije od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006. ### Bankovci in kovanci Svet Evropske unije je 11. julija 2006 odobril prošnjo Slovenije, da v letu 2007 vstopi v evrsko območje. Z uveljavitvijo Zakona o uvedbi evra je od 1. januarja 2007 evro uradna valuta v Republiki Sloveniji. Kot zakonito plačilno sredstvo se uporabljajo evrski bankovci in kovanci. Evro je tako nadomestil tolar, ki je bil denarna enota Republike Slovenije od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006. Danes je evro uradna valuta v 20 članicah Evropske unije (EU), v katerih živi okrog 350 milijonov ljudi. Na podlagi uradnega dogovora z Evropsko unijo evro uporabljajo tudi žepne države Andora, Monako, San Marino in Vatikan, ki lahko kujejo kovance s svojo nacionalno stranjo. Črna gora in Kosovo prav tako uporabljata evro, vendar brez uradnega dogovora (kovancev ne smeta kovati). Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke, vključno z Banko Slovenije, smo izdajatelji evrskih bankovcev in evrskih kovancev in smo odgovorni za ohranjanje javnega zaupanja v skupno valuto. ### Evrski bankovci V obtoku je sedem nominalnih vrednosti evrskih bankovcev (5, 10, 20, 50, 100, 200, 500 €) in so v vseh državah v evrskem območju enaki. Trenutno sta v obtoku dve seriji evrskih bankovcev. Na evrskih bankovcih je upodobljena tema »obdobja in slogi«. Seriji Evropa je neodvisni oblikovalec bankovcev Reinhold Gerstetter dal svežo podobo in močnejše barve, kar omogoča preprosto razlikovanje med obema serijama. Več informacij o oblikovnih elementih je na voljo na spletnih straneh ECB. Evrski bankovci in njihovi zaščitni elementi so izdelani z raznoliko in najsodobnejšo tiskarsko tehnologijo, kar zagotavlja visoko raven varnosti, saj otežuje poskuse ponarejanja. Zaradi zaščitnih elementov so evrski bankovci ena od najvarnejših valut na svetu, pristne bankovce je namreč preprosto razločiti od ponaredkov. V Banki Slovenije uporabnikom gotovine svetujemo, naj bodo pozorni na bankovce, ki jih prejmejo v gotovinskih transakcijah. Pristnost bankovcev lahko preverimo z nizom preprostih postopkov, brez posebnih naprav – z otipom bankovca, s pogledom bankovca proti svetlobi in z nagibom. Ta metoda se imenuje OTIP-POGLED- NAGIB in je podrobno opisana na spletnih straneh ECB. Znanje in veščine za prepoznavanje pristnosti evrskih bankovcev in kovancev lahko pridobite tudi v e-izobraževanju Banke Slovenije. Bankovci imajo tudi zaščitne elemente, ki jih je možno preveriti s posebno opremo in pripomočki, kot so ultravijolična svetloba, infrardeča svetloba in povečevalno steklo. Te zaščitne elemente imenujemo dodatni zaščitni elementi. V pripravi je nova serija evrskih bankovcev, ki poteka ob pomoči javnosti in strokovnjakov. Končno odločitev o oblikovni podobi bankovcev bo sprejel Svet ECB, predvidoma leta 2026. Po izbiri oblikovne podobe bo Svet ECB določil časovni okvir za izdelavo in izdajo bankovcev. Zatem bo minilo še nekaj let, preden bodo novi bankovci prišli v obtok. Več o prihodnjih bankovcih, postopku preoblikovanja evrskih bankovcev in najnovejše informacije glede tega lahko spremljate na spletnih straneh Evropske centralne banke (ECB). ### Evrski kovanci Evrski kovanci so izdani v osmih nominalnih vrednostih: 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov ter 1 in 2 €. Vsak kovanec ima dve strani: skupno evropsko stran, ki simbolizira enotnost Evropske unije (EU), ter nacionalno stran posamezne države izdajateljice kovanca. Vsi kovanci – ne glede na različne nacionalne strani – so plačilno sredstvo na celotnem evrskem območju. Oblikovalec skupne strani kovancev je Luc Luycx iz belgijske nacionalne kovnice. Za skupno stran kovancev obstajajo različna oblikovanja: Slovenski evrski kovanci imajo na nacionalni strani upodobljenih 8 različnih motivov, ki simbolno predstavljajo del slovenske zgodovine in kulture. Na vseh kovancih je ob robu 12 zvezd, med njimi pa so razporejene črke napisa SLOVENIJA. Likovno rešitev za nacionalno stran slovenskih evrskih kovancev je oblikoval Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko. Kovanec za 2 evra , z motivom pesnika dr. Franceta Prešerna. Kovanec za 1 evro , z motivom Primoža Trubarja. Kovanec za 50 centov , z motivom Triglava. Kovanec za 20 centov , z motivom dveh konj. Kovanec za 10 centov , z motivom katedrale svobode. Kovanec za 5 centov , z motivom sejalca. Kovanec za 2 centa , z motivom knežjega kamna. Kovanec za 1 cent , z motivom štorklje. Evrski kovanci so pred ponarejanjem zaščiteni z zahtevnimi strojno berljivimi zaščitnimi elementi. Uporabiti jih je mogoče v prodajnih avtomatih v celotnem evrskem območju – ne glede na to, kje so bili izdani. Črke na obodu kovanca za 2 € in posebna sestava kovancev za 10, 20 in 50 centov slednje ščitijo pred ponarejanjem. - na kovancih v vrednosti za 2 in 1 € ter 50, 20 in 10 centov je upodobljena EU pred širitvijo, ki se je zgodila 1. maja 2004. Od 1. januarja 2007 pa je na kovancih prikazana geografska podoba Evrope; - kovanci za 5, 2 in 1 cent prikazujejo Evropo v odnosu do Afrike in Azije na zemeljski obli. - Kovanci za 1 in 2 € so izdelani iz kolobarja in jedra, pri čemer je vsak del iz različne zlitine kovin. - Kovanci za 10, 20 in 50 centov so izdelani iz unikatne zlitine (nordijsko zlato), ki jo je težko taliti in se uporablja izključno za kovance. - Kovanci za 1, 2 in 5 centov so izdelani iz nizkoogljične pločevine. ### Pravila za reprodukcijo Evropska centralna banka je s Sklepom ECB/2013/10 določila natančna pravila o reprodukciji evrskih bankovcev. Pravila so podrobno opisana v 2. členu Sklepa. Ob spoštovanju teh pravil lahko fotografije evrskih bankovcev uporabljate brez predhodnega dovoljena. Pravila o reprodukciji evrskih bankovcev zagotavljajo, da širša javnost ne more zamenjati reprodukcij za pristne bankovce. Tako evrski bankovci ostajajo zanesljivo in varno plačilno sredstvo. Več podrobnosti o reprodukciji evrskih bankovcev je na voljo na spletnih straneh ECB. Dovoljena je le izdelava medalj in žetonov, ki jih ni mogoče zamenjati za pristne evrske kovance. Druge kovinske predmete, na katerih je beseda »euro« ali »euro cent«, ali kovinske predmete, ki imajo podobno oblikovno podobo kot evrski kovanci, bi bilo mogoče zlahka zamenjati za kovance, ki so zakonito plačilno sredstvo. Za več informacij o pravilih za reproduciranje evrskih kovancev obiščite spletno mesto Evropske komisije (na voljo samo v angleščini). ## Zamenjava gotovine Vir: https://www.bsi.si/sl/gotovina/zamenjava-gotovine > V Banki Slovenije je možno zamenjati tolarske bankovce in vrednostne bone brez časovne omejitve (tolarskih kovancev ni več mogoče menjati od 3. januarja 2017). Poslov menjave tujih valut ne opravljamo, prav tako ni mogoča menjava jugoslovanskih dinarjev (ti niso več zamenljivi). ### Zamenjava gotovine V Banki Slovenije je možno zamenjati tolarske bankovce in vrednostne bone brez časovne omejitve (tolarskih kovancev ni več mogoče menjati od 3. januarja 2017). Poslov menjave tujih valut ne opravljamo, prav tako ni mogoča menjava jugoslovanskih dinarjev (ti niso več zamenljivi). ### Kako lahko zamenjate tolarske bankovce in vrednostne bone? - Po pošti: v prednostno pismo s pripisom »ne odpiraj« priložite tolarske bankovce in/ali vrednostne bone in izpolnjen obrazec za zamenjavo ter pošljite na naslov: BANKA SLOVENIJE ‒ Gotovinsko poslovanje Slovenska cesta 35 1505 Ljubljana Slovenija - Osebno na blagajni Banke Slovenije ### Poškodovani evrski bankovci V Banki Slovenije v skladu s Sklepom o zamenjavi poškodovanih evrskih bankovcev menjamo tudi poškodovane evrske bankovce. Poškodovane evrske bankovce lahko zamenjate: Blagajna Banke Slovenije Štefanova ulica 1* Ljubljana *stavba Banke Slovenije, vhod nasproti Ministrstva za notranje zadeve Delovni čas blagajne od ponedeljka do petka: 9.00–13.00 ob sredah tudi: 14.00–15.30 Več informacij o poškodovanih evrskih bankovcih ## Boj proti ponarejanju in statistika o ponaredkih Vir: https://www.bsi.si/sl/gotovina/boj-proti-ponarejanju-in-statistika-o-ponaredkih > Boj proti ponarejanju denarja je evropska skrb in je v pristojnosti različnih mednarodnih in nacionalnih organov. V nacionalnih centrih za analizo bankovcev in kovancev, ki so ustanovljeni v vsaki članici Evropske unije, ter v skupnem Centru za analizo ponarejenega denarja, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB), skrbno pregledujejo zasežene ponarejene bankovce in kovance. ### Boj proti ponarejanju Boj proti ponarejanju denarja je evropska skrb in je v pristojnosti različnih mednarodnih in nacionalnih organov. V nacionalnih centrih za analizo bankovcev in kovancev, ki so ustanovljeni v vsaki članici Evropske unije, ter v skupnem Centru za analizo ponarejenega denarja, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB), skrbno pregledujejo zasežene ponarejene bankovce in kovance. Pridobljene informacije se hranijo v skupni podatkovni bazi in se delijo s pristojnimi nacionalnimi in drugimi organi, ki sodelujejo v boju proti ponarejanju denarja. ECB tesno sodeluje tudi z Europolom, Interpolom in Evropsko komisijo. Evrske bankovce pred ponarejanjem ščitijo zaščitni elementi , ki so izdelani z najsodobnejšo tehnologijo. Več o tem lahko izveste v e-izobraževanju Banke Slovenije. ### Preverjanje pristnosti in ponaredki Tudi v Sloveniji se vsako leto pojavljajo primeri ponarejanja gotovine, potencialne žrtve pa so predvsem posamezniki, ki si prejete gotovine ne ogledajo natančno ali pa slabo poznajo osnovne značilnosti pristnih bankovcev in kovancev. Za preverjanje pristnosti bankovcev in njihovih zaščitnih elementov ne potrebujemo posebnih pripomočkov, saj lahko to storimo s preprosto metodo OTIP-POGLED-NAGIB, ki je opisana na spletnem mestu ECB . Pristnost kovancev pa preverjamo s preprosto metodo OTIP-POGLED. Obe omenjeni metodi in tudi druge metode so predstavljene v e-izobraževanju Banke Slovenije . Če vrnete v obtok bankovec ali kovanec, za katerega sumite, da je ponarejen, storite kaznivo dejanje, saj izdelava, distribucija in vnovčenje ponarejenih bankovcev in kovancev predstavlja kaznivo dejanje! Kaj storiti, če sumite, da je bankovec ali kovanec ponarejen? Če sumite, da je bankovec ali kovanec ponarejen, natančno preverite njegove zaščitne elemente z metodo OTIP-POGLED-NAGIB oz. OTIP-POGLED. Če je mogoče, preverite tudi dodatne zaščitne elemente (za preverjanje teh so potrebni dodatni pripomočki). Bankovec ali kovanec primerjajte s pristnim in iščite razlike, nikoli podobnosti. Če ste po temeljitem pregledu še vedno v dvomih glede pristnosti bankovca ali kovanca, ga ne sprejmite, ampak pokličite policijo (telefonska številka 113). Kaj storimo, če sem prejeli ponarejen bankovec ali kovanec in tega nismo takoj opazili? Če ste bankovec ali kovanec, ki se vam zdi ponarejen, že vzeli, takoj pokličite policijo (telefonska številka 113). Poskušajte si zapomniti, kdaj, kje in od koga ste prejeli bankovec oziroma kovanec. Te informacije so pogosto zelo koristne pri iskanju izdelovalcev in razpečevalcev ponaredkov. Ponarejene in sumljive bankovce in kovance je treba izročiti policiji. Če se pozneje ob analizi izkaže, da je bil bankovec oziroma kovanec pristen, bo lastnik prejel njegovo protivrednost. ### Statistika o ponaredkih Ponarejeni evrski bankovci v letu 2025 - Evrosistem Leta 2025 je bilo v obtoku na ravni Evrosistema zaseženih okoli 444.000 ponarejenih evrskih bankovcev, kar je, glede na število vseh evrskih bankovcev v obtoku, ena najnižjih ravni doslej in predstavlja 20 % znižanje števila ponaredkov v primerjavi z letom 2024. Na milijon pristnih evrskih bankovcev je bilo iz obtoka zaseženih le 14 ponaredkov, kar je, z izjemo pandemskih let 2021 in 2022, najnižje število od uvedbe evra naprej. Verjetnost prejema ponarejenega evrskega bankovca tako ostaja nizka, kar pomeni, da so evrski bankovci še naprej varno in zaupanja vredno plačilno sredstvo. V letu 2025 sta bila še vedno najpogosteje ponarejana bankovca apoena 20 € in 50 €. Skupaj sta predstavljala okoli 80 % vseh iz obtoka zaseženih ponaredkov. Tabela 1: Porazdelitev ponaredkov evrskih bankovcev po apoenih na ravni Evrosistema v letu 2025 Od zaseženih ponarejenih evrskih bankovcev jih je bilo 96,8 % zaseženih v državah evrskega območja, 2,2 % v državah članicah EU zunaj evrskega območja in 1,0 % drugod po svetu. Ponarejena evrska gotovina v letu 2025 – Slovenija V letu 2025 je bilo v Sloveniji v obtoku zaseženih 1.672 ponarejenih evrskih bankovcev, kar je približno 42 % več kot v letu 2024. Kljub povečanju, ostaja število zaseženih ponaredkov v obtoku v Sloveniji relativno nizko, saj se glede na število neto izdanih bankovcev ponaredek v povprečju pojavi približno na vsakih 360.000 neto izdanih bankovcev. V letu 2025 se je povečalo število zaseženih evrskih bankovcev apoenov 50 € in 100 €, za skoraj polovico pa se je zmanjšalo število zaseženih ponarejenih evrskih bankovcev apoena 200 €. Skupna vrednost zaseženih ponarejenih evrskih bankovcev v Sloveniji je lansko leto znašala 140.935 EUR, kar je za približno 28 % več kot v letu 2024. Tabela 2: Porazdelitev ponaredkov evrskih bankovcev po apoenih v Sloveniji v letu 2025 V letu 2025 je bilo v Sloveniji v obtoku zaseženih tudi 4.859 ponarejenih evrskih kovancev, kar je približno 27 % manj kot v letu 2024. Najpogosteje ponarejen evrski kovanec ostaja kovanec za 2 €. Tabela 3: Porazdelitev ponaredkov evrskih kovancev po apoenih v Sloveniji v letu 2025 Upoštevajoč število neto izdanih pristnih evrskih bankovcev in kovancev, je delež ponaredkov v obtoku v Sloveniji zelo majhen. | Apoen | 5 € | 10 € | 20 € | 50 € | 100 € | 200 € | 500 € | |---|---|---|---|---|---|---|---| | Delež (v%) | 1,4 | 6,4 | 27,0 | 53,2 | 7,9 | 3,3 | 0,8 | | Apoen | 5 € | 10 € | 20 € | 50 € | 100 € | 200 € | 500 € | Skupaj | |---|---|---|---|---|---|---|---|---| | Število | 11 | 45 | 274 | 703 | 448 | 135 | 56 | 1.672 | | Delež (v%) | 0,7 | 2,7 | 16,4 | 42,0 | 26,8 | 8,1 | 3,3 | 100 | | Apoen | 0,50 € | 1 € | 2 € | Skupaj | |---|---|---|---|---| | Število | 57 | 833 | 3.969 | 4.859 | | Delež (v%) | 1,2 | 17,1 | 81,7 | 100 | ## Zgodba o evru Vir: https://www.bsi.si/sl/gotovina/zgodba-o-evru > Svet Evropske unije je 11. julija 2006 odobril prošnjo Slovenije, da v letu 2007 vstopi v evrsko območje. ### Zgodba o evru Svet Evropske unije je 11. julija 2006 odobril prošnjo Slovenije, da v letu 2007 vstopi v evrsko območje. ### Uvedba evra v Sloveniji Slovenija je evro uvedla kot prva od desetih držav, ki so se Evropski uniji (EU) pridružile 1. maja 2004. 1. januarja 2007 je tako evro v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo, in sicer po nepreklicno določenem tečaju 1 EUR = 239,640 SIT. Od 15. januarja 2007 je v Sloveniji mogoče plačevati samo z evrskimi bankovci in kovanci; do vključno 14. januarja 2007 je namreč potekalo t. i. obdobje dvojnega obtoka, ko so se pri gotovinskem plačevanju lahko uporabljali tudi tolarski bankovci in kovanci. Tolarske bankovce je v Banki Slovenije mogoče zamenjati brez časovne omejitve, tolarske kovance pa je bilo možno zamenjati do 3. januarja 2017. ### Predpristopna faza (do pristopa k EU, to je do 1. maja 2004) - Izpolnitev kriterijev za članstvo v EU. - Prevzem predpisov, ki se nanašajo na ekonomsko in monetarno unijo (EMU). - Začetek posvetovanj o sodelovanju v ERM II in centralnem tečaju (oziroma centralni pariteti). ### Faza po pristopu k EU do vključitve v ERM II (od 1. maja 2004 do vključitve v ERM II 28. junija 2004) - Sodelovanje v EMU kot država članica z odstopanjem glede uvedbe evra. - Politika deviznega tečaja je zadeva skupnega interesa. - Banka Slovenije postane del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) – guverner Banke Slovenije je član Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB). - Upoštevanje pravil o koordinaciji ekonomskih politik v EMU. ### Sodelovanje v ERM II - Politika deviznega tečaja je osredotočena na stabilnost tečaja glede na evro. - Evropska komisija in ECB pripravita konvergenčno poročilo: konvergenčno poročilo Evropske komisije konvergenčno poročilo ECB - Nepreklicna določitev tečaja tolarja pri zamenjavi z evrom po odločitvi, da Slovenija lahko uvede evro ### Uvedba evra - Tečaj zamenjave med tolarjem in evrom začne veljati (1 EUR = 239,640 SIT). - Uvedba evra kot zakonitega plačilnega sredstva. - Banka Slovenije postane del Evrosistema, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so uvedle evro (guverner Banke Slovenije je član Sveta ECB). ### Zgodovina uvedbe evra – ključni dogodki | 1. 1. 1999 | Evro postane nova skupna valuta za 11 držav članic EU in zamenja valute Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Španije. Te države predstavljajo t. i. evrsko območje. Tečaji zamenjave med temi valutami in evrom so nepreklicno določeni. Valute teh držav obstajajo kot denominacije evra. Evro uveden kot knjižni denar (evrski bankovci, kovanci še ne obstajajo). Evrosistem (Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav, ki so uvedle evro) prevzame določanje in izvajanje enotne denarne politike za evrsko območje. | |---|---| | Od 1. 1. 1999 do 31. 12. 2001 | Prehodno obdobje: postopen prehod na evro za celotno gospodarstvo v državah evrskega območja. | | 1. 1. 2001 | Grčija uvede evro. | | 1. 1. 2002 | Pretekle nacionalne valute držav evrskega območja ne obstajajo več v obliki knjižnega denarja. Vse negotovinske transakcije se morajo glasiti na evro in ne več na pretekle nacionalne valute držav evrskega območja. Če se v zakonskih določbah, pogodbah, plačilnih instrumentih (razen bankovcev in kovancev) in drugih aktih s pravnim učinkom, ki so veljali na dan 31. december 2001, sklicuje na enoto nacionalne valute, se to šteje kot sklicevanje na evro v skladu s tečajem zamenjave. V dvanajstih državah članicah EU (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija), ki tvorijo evrsko območje, so v obtok dani evrski bankovci in kovanci. Začetek obdobja t. i. dvojnega obtoka (v obtoku je tako nova evrska gotovina kot domača gotovina teh držav, z obema je možno tudi plačevati) ter umikanja domačih bankovcev in kovancev v teh državah iz obtoka. | | 28. 2. 2002 (najpozneje) | Bankovci in kovanci 12 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija – te države predstavljajo tako imenovano evrsko območje) so dokončno umaknjeni iz obtoka – konec obdobja t. i. dvojnega obtoka . | | 1. 1. 2007 | Slovenija uvede evro. | | 1. 1. 2008 | Ciper in Malta uvedeta evro. | | 1. 1. 2009 | Slovaška uvede evro. | | 1. 1. 2011 | Estonija uvede evro. | | 1. 1. 2014 | Latvija uvede evro. | | 1. 1. 2015 | Litva uvede evro. | | 1. 1. 2023 | Hrvaška uvede evro. | | 1. 1. 2026 | Bolgarija uvede evro. | ### Faze uvedbe evra v državah, ki so evro uvedle prve V skladu s scenarijem uvedbe nove skupne valute – evra, ki je bil potrjen na zasedanju Evropskega sveta v Madridu decembra 1995, je potekala uvedba evra v naslednjih fazah: Evro je bil uveden 1. januarja 1999 kot knjižni denar v enajstih državah članicah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija), pozneje, 1. januarja 2001, pa je bil uveden tudi v Grčiji, tako da je dvanajst držav članic EU sestavljalo evrsko območje. Valute teh držav so postale t. i. podenote evra (tečaji valut teh držav v razmerju do evra so začeli nepreklicno veljati 1. januarja 1999 za enajst držav članic, za Grčijo pa 1. januarja 2001). Javni dolg teh držav je bil denominiran v evrih, prav tako so na novo valuto prešli finančni trgi teh držav; tudi centralnobančne operacije teh držav so se začele izvajati v evrih. V prehodnem obdobju od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2001 so potekale priprave na dokončno zamenjavo valut držav evrskega območja in uvedbo evrskih bankovcev in kovancev. Bankovci in kovanci nacionalnih valut držav evrskega območja so ohranili status zakonitega plačilnega sredstva. Evrski bankovci in kovanci so prišli v obtok 1. januarja 2002. Sledilo je obdobje, ko so bili v obtoku bankovci in kovanci valut držav evrskega območja ter novi evrski bankovci in kovanci. To obdobje je bilo t. i. obdobje dvojnega obtoka – trajalo je do 28. februarja 2002, v nekaterih državah je bilo tudi krajše, odvisno od odločitve posamezne države evrskega območja in glede na njihove nacionalne scenarije za zamenjavo domače gotovine. V tem obdobju se je lahko plačevalo s starimi bankovci in kovanci ter evrskimi bankovci in kovanci. Stari bankovci in kovanci so se postopoma umikali iz obtoka in po preteku obdobja dvojnega obtoka so bili v teh državah zakonito plačilno sredstvo le evrski bankovci in kovanci. V obdobju dvojnega obtoka (najpozneje do 28. februarja 2002) so lahko posamezniki v evrskem območju pri poslovnih bankah zamenjali stare bankovce za evrske bankovce in evrske kovance brez dodatnih stroškov (navadno je to veljalo le za stranke banke oziroma do določenega zneska, npr. v Avstriji je bil najvišji znesek menjave 50.000 ATS, na Irskem je bil najvišji znesek 635 EUR) in v nekaterih državah tudi po preteku tega obdobja (v nekaterih državah do konca junija 2002, v nekaterih do konca decembra 2002), vendar so poslovne banke ponekod zaračunavale stroške. Po obdobju dvojnega obtoka stari bankovci in kovanci niso bili več plačilno sredstvo in jih je zdaj mogoče zamenjati le pri centralnih bankah evrskega območja. Do 31. marca 2002 je bilo mogoče bankovce drugih držav evrskega območja tudi brezplačno zamenjati pri centralnih bankah držav evrskega območja (npr. pri avstrijski centralni banki tudi DEM, ITL ...). Od 1. januarja 2002 so stare nacionalne valute držav evrskega območja prenehale obstajati v obliki knjižnega denarja. Vsi bančni računi podjetij ali posameznikov v evrskem območju so bili avtomatsko preračunani na evro najpozneje do 31. decembra 2001. Sklicevanje na enoto nacionalne valute v določbah, pogodbah, plačilnih instrumentih (razen bankovcev in kovancev) in drugih aktih s pravnim učinkom, veljavnih 31. 12. 2001, se šteje za sklicevanje na evro v skladu z menjalnim razmerjem. ### Nacionalni scenariji zamenjave gotovine v evrskem območju Opomba: Podatki v tabeli se lahko še spremenijo v skladu s spremembami nacionalnih scenarijev zamenjave gotovine v evrskem območju. | Država evrskega območja | Domači bankovci in kovanci so prenehali biti zakonito plačilno sredstvo | Zadnji datum za zamenjavo domače gotovine pri nacionalnih centralnih bankah | |---|---|---| | Belgija | 28. februarja 2002 | Kovanci: do konca 2004 Bankovci: neomejeno | | Nemčija | 31. decembra 2001 (vendar je bilo možno plačevati z DEM gotovino do 28. februarja 2002) | Kovanci: neomejeno Bankovci: neomejeno | | Grčija | 28. februarja 2002 | Kovanci: dve leti (do 1. marca 2004) Bankovci: deset let (do 1. marca 2012) | | Španija | 28. februarja 2002 | Kovanci: neomejeno Bankovci: neomejeno | | Francija | 17. februarja 2002 | Kovanci: najmanj tri leta (do 17. februarja 2005) Bankovci: deset let (do 17. februarja 2012) | | Irska | 9. februarja 2002 | Kovanci: neomejeno Bankovci: neomejeno | | Italija | 28. februarja 2002 | Kovanci: do 6. decembra 2011 Bankovci: do 6. decembra 2011 | | Luksemburg | 28. februarja 2002 | Kovanci: do konca 2004 Bankovci: neomejeno | | Nizozemska | 28. februarja 2002 | Kovanci: do 1. januarja 2007 Bankovci: do 1. januarja 2032 | | Avstrija | 28. februarja 2002 | Kovanci: neomejeno Bankovci: neomejeno | | Portugalska | 28. februarja 2002 | Kovanci: do 30. decembra 2002 Bankovci: dvajset let (do 30. decembra 2022) | | Finska | 28. februarja 2002 | Kovanci: deset let (do 29. februarja 2012) Bankovci: deset let (do 29. februarja 2012) | | Slovenija | 31. decembra 2006 | Kovanci: do 31. decembra 2016 Bankovci: neomejeno | | Ciper | 31. decembra 2007 | Kovanci: do 31. decembra 2009 Bankovci: do 31. decembra 2017 | | Malta | 31. decembra 2007 | Kovanci: do 1. februarja 2010 Bankovci: do 31. januarja 2018 | | Slovaška | 16. januarja 2009 | Kovanci: do 31. decembra 2013 Bankovci: neomejeno | | Estonija | 15. januarja 2011 | Kovanci: neomejeno Bankovci: neomejeno | | Latvija | 15. januarja 2014 | Kovanci: neomejeno Bankovci: neomejeno | | Litva | 16. januarja 2015 | Kovanci: neomejeno Bankovci: neomejeno | | Hrvaška | 15. januarja 2023 | Kovanci: 31. decembra 2025 Bankovci: neomejeno | | Bolgarija | 31. decembra 2025 | Kovanci: neomejeno Bankovci: neomejeno | ## Numizmatika Vir: https://www.bsi.si/sl/gotovina/numizmatika > Priložnostni kovanci v Republiki Sloveniji se v skladu z Zakonom o priložnostnih kovancih delijo na: spominske kovance in zbirateljske kovance. ### Numizmatična obvestila Vabilo za predloge dogodkov, ki bi jih obeležili z izdajo priložnostnih kovancev Rezultat javnega anonimnega natečaja za oblikovanje likovnih rešitev priložnostnih kovancev, ki bodo izdani v letu 2027 Omejitev nakupa za 2-evrske spominske kovance v tehniki visokega sijaja – proof Priložnostni kovanci v Republiki Sloveniji se v skladu z Zakonom o priložnostnih kovancih delijo na spominske kovance in zbirateljske kovance. ### Spominski kovanci Spominski kovanci so po dimenziji in kemijskih ter fizičnih lastnostih enaki tečajnim kovancem za 2 evra. Imajo skupno evropsko stran in nacionalno stran z motivom, s katerim se obeleži dogodek širšega mednarodnega pomena oziroma večjega pomena za Republiko Slovenijo. Izdajajo se le ob enem dogodku na leto, razen v letih, ko države članice evrskega območja izdajo skupen spominski kovanec . Spominski kovanci so plačilno sredstvo v vseh državah članicah evrskega območja. ### Zbirateljski kovanci Zbirateljski kovanci se izdajajo ob največ desetih dogodkih na leto. Izdelani so iz zlata, srebra ali kovin, ki jih določi Vlada Republike Slovenije. Od kovancev v obtoku se razlikujejo po barvi, premeru in teži. Nominalna vrednost je izražena v evrih, vendar se razlikuje od nominalnih vrednosti tečajnih kovancev. Zbirateljski kovanci so zakonito plačilno sredstvo po njihovi nominalni vrednosti na območju Republike Slovenije, v drugih državah pa imajo le numizmatično vrednost. Prodajajo se po nominalni ali višji vrednosti. ### Medalje Banke Slovenije V Banki Slovenije ob posebnih priložnostih izdamo tudi medalje, ki so prav tako cenjene med numizmatiki. V nasprotju s spominskimi in zbirateljskimi kovanci medalje niso zakonito plačilno sredstvo, imajo le numizmatično vrednost. V Banki Slovenije smo do zdaj izdali tri medalje, in sicer ob 10. obletnici uvedbe tolarja ter ob 20. in 30. obletnici ustanovitve Banke Slovenije. V okviru praznovanja 30. obletnice BS so bili na voljo tudi posebni kompleti medalj, v katerih sta zlati in srebrni medalji ob 20. in 30. obletnici Banke Slovenije (skupaj 4 medalje). Zlata medalja ob 30. obletnici ustanovitve BS Srebrna medalja ob 30. obletnici ustanovitve BS Zlata medalja ob 20. obletnici ustanovitve BS Srebrna medalja ob 20. obletnici ustanovitve BS Zlata medalja ob 10-letnici tolarja Srebrna medalja ob 10-letnici tolarja Komplet medalj ob 20. in 30. obletnici Banke Slovenije (2021) ### Kako kupim numizmatične izdelke? Numizmatične izdelke lahko kupite: ### Pri blagajniškem okencu Banke Slovenije BLAGAJNA BANKE SLOVENIJE Štefanova ulica 1 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 47 19 182 E-pošta: [email protected] Uradne ure blagajne: od ponedeljka do petka: 9.00‒13.00 ob sredah tudi: 14.00–15.30 Podatki o zalogah so na voljo na seznamu numizmatičnih izdelkov in cen, ki se nahaja spodaj. Ker razpoložljivost posameznih izdelkov ni zagotovljena na vseh prodajnih mestih, priporočamo, da pred obiskom preverite zalogo na blagajniškem okencu Banke Slovenije oziroma v izbrani poslovalnici Deželne banke Slovenije. V Banki Slovenije numizmatičnih izdelkov ne pošiljamo po pošti, ampak jih morate plačati in prevzeti na blagajni Banke Slovenije. V Banki Slovenije trenutno nimamo spletne trgovine. ### V izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije, d. d. Katalog kovancev | DBS Telefon: +386 (0)1 47 27 100 ### Seznam numizmatičnih izdelkov Prodajne cene veljajo od 3. junija 2026 dalje. Prikazanih 6 od skupno 76 zadetkov | Datum izdaje | Dogodek | Vrsta izdelka | Nominalna vrednost (EUR) | Izdelano (kosov) | Prodajna cena (EUR) | Status | |---|---|---|---|---|---|---| | Datum izdaje 17. jun 2026 17. jun 2026 | Dogodek 150. obletnica rojstva Ivana Cankarja (2026) | Vrsta izdelka navadna tehnika kovanja | Nominalna vrednost 2 | Izdelano (kosov) 991.000 | Prodajna cena (EUR) 2 | Status Na voljo | | Datum izdaje 17. jun 2026 17. jun 2026 | Dogodek 150. obletnica rojstva Ivana Cankarja (2026) | Vrsta izdelka proof | Nominalna vrednost 2 | Izdelano (kosov) 3.000 | Prodajna cena (EUR) 17 | Status Na voljo | | Datum izdaje 17. jun 2026 17. jun 2026 | Dogodek Leto pesnika Srečka Kosovela (2026) | Vrsta izdelka zlatnik | Nominalna vrednost 100 | Izdelano (kosov) 600 | Prodajna cena (EUR) 920 | Status Na voljo | | Datum izdaje 17. jun 2026 17. jun 2026 | Dogodek Leto pesnika Srečka Kosovela (2026) | Vrsta izdelka srebrnik | Nominalna vrednost 30 | Izdelano (kosov) 1.250 | Prodajna cena (EUR) 60 | Status Na voljo | | Datum izdaje 17. jun 2026 17. jun 2026 | Dogodek Leto pesnika Srečka Kosovela (2026) | Vrsta izdelka navadna tehnika kovanja | Nominalna vrednost 3 | Izdelano (kosov) 60.000 | Prodajna cena (EUR) 3 | Status Na voljo | | Datum izdaje 17. jun 2026 17. jun 2026 | Dogodek Leto pesnika Srečka Kosovela (2026) | Vrsta izdelka proof | Nominalna vrednost 3 | Izdelano (kosov) 1.250 | Prodajna cena (EUR) 18 | Status Ni na voljo | | Datum izdaje 17. jun 2026 17. jun 2026 | Dogodek Zbirka evrskih kovancev 2026 | Vrsta izdelka navadna tehnika kovanja | Nominalna vrednost 8,88 | Izdelano (kosov) 5.000 | Prodajna cena (EUR) 30 | Status Na voljo | | Datum izdaje 17. jun 2026 17. jun 2026 | Dogodek Zbirka evrskih kovancev 2026 | Vrsta izdelka proof | Nominalna vrednost 8,88 | Izdelano (kosov) 1.000 | Prodajna cena (EUR) 90 | Status Na voljo | | Datum izdaje 26. nov 2025 26. nov 2025 | Dogodek 100. obletnica rojstva Mikija Mustra (2025) | Vrsta izdelka navadna tehnika kovanja | Nominalna vrednost 2 | Izdelano (kosov) 990.000 | Prodajna cena (EUR) 2 | Status Na voljo | | Datum izdaje 26. nov 2025 26. nov 2025 | Dogodek 100. obletnica rojstva Mikija Mustra (2025) | Vrsta izdelka proof | Nominalna vrednost 2 | Izdelano (kosov) 3.000 | Prodajna cena (EUR) 17 | Status Ni na voljo | | Datum izdaje 26. nov 2025 26. nov 2025 | Dogodek Zbirka evrskih kovancev 2025 | Vrsta izdelka navadna tehnika kovanja | Nominalna vrednost 8,88 | Izdelano (kosov) 6.000 | Prodajna cena (EUR) 30 | Status Na voljo | | Datum izdaje 26. nov 2025 26. nov 2025 | Dogodek Zbirka evrskih kovancev 2025 | Vrsta izdelka proof | Nominalna vrednost 8,88 | Izdelano (kosov) 1.000 | Prodajna cena (EUR) 90 | Status Ni na voljo | | Datum izdaje 2. jul 2025 2. jul 2025 | Dogodek Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia | Vrsta izdelka zlatnik | Nominalna vrednost 100 | Izdelano (kosov) 750 | Prodajna cena (EUR) 920 | Status Na voljo | | Datum izdaje 2. jul 2025 2. jul 2025 | Dogodek Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia | Vrsta izdelka srebrnik | Nominalna vrednost 30 | Izdelano (kosov) 1.250 | Prodajna cena (EUR) 60 | Status Na voljo | | Datum izdaje 2. jul 2025 2. jul 2025 | Dogodek Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia | Vrsta izdelka navadna tehnika kovanja | Nominalna vrednost 3 | Izdelano (kosov) 60.000 | Prodajna cena (EUR) 3 | Status Ni na voljo | | Datum izdaje 2. jul 2025 2. jul 2025 | Dogodek Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia | Vrsta izdelka proof | Nominalna vrednost 3 | Izdelano (kosov) 1.250 | Prodajna cena (EUR) 18 | Status Na voljo | ## Strategija Evrosistema o gotovini Vir: https://www.bsi.si/sl/gotovina/strategija-evrosistema-o-gotovini > Gotovina pomembno prispeva k temu, da lahko prosto izbirate med različnimi načini plačevanja, ter je nepogrešljiva za finančno vključenost vseh skupin v družbi. Cilj strategije o gotovini je zagotoviti, da je gotovina še naprej povsod razpoložljiva ter se sprejema kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti. ### Strategija Evrosistema o gotovini Gotovina pomembno prispeva k temu, da lahko prosto izbirate med različnimi načini plačevanja, ter je nepogrešljiva za finančno vključenost vseh skupin v družbi. Cilj strategije o gotovini je zagotoviti, da je gotovina še naprej povsod razpoložljiva ter se sprejema kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti. Evrski bankovci in kovanci so zakonito plačilno sredstvo v evrskem območju, gotovina pa je edina oblika javnega denarja, do katerega imajo vsi neposreden dostop. ECB in nacionalne centralne banke – ki se skupaj imenujejo Evrosistem – so odgovorne, da skupaj z bančnim sektorjem zagotavljajo nemoteno ponudbo gotovine ter ljudem in podjetjem omogočajo plačevanje z gotovino. »Bankovci so sestavni del našega gospodarstva, naše identitete in naše kulture – zato imamo v ECB ogromno odgovornost, da zagotovimo, da bi jim ljudje še naprej zaupali.« Christine Lagarde, predsednica ECB ### Zagotavljamo razpoložljivost gotovine Zagotavljamo, da so evrski bankovci in kovanci javnosti ves čas na voljo. Nacionalne centralne banke v svoji državi ponujajo brezplačne gotovinske storitve, hkrati pa si prizadevajo, da bi bil gotovinski cikel čim bolj stroškovno učinkovit. Upoštevamo tudi potrebe mednarodnih trgov, saj je od 30 % do 50 % evrskih bankovcev v obtoku zunaj evrskega območja. Če bo v prihodnosti izdan digitalni evro , bi bil ta komplement gotovini. ### Vsem omogočamo dostop do gotovinskih storitev Prizadevamo si, da bi imeli ljudje in podjetja dostop do svojega denarja, ne glede na njihove preference in potrebe pri plačevanju. V ta namen morajo banke zagotavljati ustrezne gotovinske storitve, kar vključuje tudi dvigovanje gotovine, ki je brezplačno ali se zanj zaračunava razumno nadomestilo. Podpiramo tudi trgovce na drobno, ki ponujajo dopolnilne gotovinske storitve (npr. dvig gotovine ob nakupu s kartico) ali omogočajo omejene dvige in pologe gotovine. Pomagamo bankam, da obvladujejo nenadne skokovite poraste povpraševanja po bankovcih, ter zagotavljamo, da je mogoče gotovino uporabljati kot nadomestno plačilno sredstvo, kadar elektronsko plačevanje začasno ni na voljo. ### Zagotavljamo splošno sprejemanje gotovine Večina ljudi v evrskem območju še vedno najraje uporablja gotovino pri plačilih malih vrednosti . Splošno sprejemanje gotovine je torej bistven element plačilnega sistema ter tudi v skladu s statusom gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva. Tako lahko potrošniki prosto izbirajo način plačevanja, medtem ko tisti, ki nimajo dostopa do elektronskih plačil, niso prikrajšani. Trgovci in druga zasebna podjetja ne smejo zavrniti gotovinskega plačila, razen če sta se stranki vnaprej dogovorili o drugačnem plačilnem sredstvu. Na splošno morajo gotovino sprejemati tudi javni organi in ponudniki storitev, razen če zakon določa drugače. ### Razvijamo inovativne in dobro zaščitene evrske bankovce Evrski bankovci so zaščiteni z najsodobnejšo in najučinkovitejšo tehnologijo, zato so izredno odporni proti ponarejanju in omogočajo preprosto preverjanje pristnosti . Zagotavljamo pristnost in visoko kakovost evrskih bankovcev v obtoku ter predpisujemo stroge standarde, kako naj banke in profesionalni uporabniki gotovine preverjajo kakovost in pristnost bankovcev. Program PERICLES , ki ga je razvila Evropska komisija, pa spodbuja razvoj zaščitnih elementov kovancev, če bi se v prihodnje nadgradili sedanji apoeni evrskih kovancev. Hkrati si tudi prizadevamo, da bi bila oblikovna podoba bankovcev takšna, s katero se Evropejci lahko identificirajo. ### Ohranjamo varnost in okoljsko trajnost bankovcev Zagotavljamo, da so bankovci varni za uporabo, saj proučujemo vpliv izdelave in obtoka evrskih bankovcev na javno zdravje ter izvajamo znanstveno preverjanje in testiranje. Proučujemo tudi okoljski odtis bankovcev, da bi ugotovili, kako lahko z novimi proizvodi in procesi zmanjšamo njihov vpliv na okolje. Tako bodo evrski bankovci in proizvodni procesi čim bolj trajnostni, zeleni in okolju prijazni . ### Vloga gotovine Gospodarstvo potrebuje določeno količino razpoložljive gotovine, da bi lahko delovalo. Gotovina je prevladujoče plačilno sredstvo v evrskem območju, saj se večina vsakodnevnih plačil opravi z bankovci ali kovanci. Gotovina je bistvena tudi za socialno vključenost ranljivih skupin državljanov, med katerimi so starejši ali ljudje z majhnimi dohodki. Toda gotovina ponuja še druge pomembne funkcije in prednosti: - Zagotavlja vam svobodo in avtonomijo . Bankovci in kovanci so edina oblika denarja, ki jo lahko ljudje hranijo brez posredovanja neke tretje strani. Za plačevanje z gotovino ne potrebujete dostopa do posebne opreme, interneta ali električne energije, kar pomeni, da jo lahko uporabljate tudi takrat, ko zmanjka elektrike ali ste izgubili kartico. - Je zakonito plačilno sredstvo . Prejemniki plačila, na primer trgovine in restavracije, ne smejo zavrniti gotovine, razen če so se s stranko vnaprej dogovorili o drugačnem plačilnem sredstvu. Več informacij je v priporočilu Evropske komisije z dne 22. marca 2010 ( 2010/191/EU ). - Zagotavlja vam zasebnost . Gotovinske transakcije izpolnjujejo temeljno pravico do tega, da so naša zasebnost, podatki in identiteta v finančnih zadevah zaščiteni. - Je vključujoča . Gotovina ponuja možnosti plačevanja in varčevanja ljudem, ki imajo omejen dostop do digitalnega denarja ali sploh nimajo dostopa, zato je ključnega pomena za socialno vključenost ranljivih skupin državljanov, med katerimi so starejši ali ljudje z majhnimi dohodki. - Lažje je spremljati izdatke . Gotovina vam omogoča, da imate boljši nadzor nad svojimi izdatki, kar na primer preprečuje, da bi potrošili preveč. - Je hitra . Z bankovci in kovanci lahko takoj poravnate plačilo. - Je varna . Gotovina je dokazano varna pred kibernetsko kriminaliteto, goljufijami in ponarejanjem. In ker je centralnobančni denar, ne pomeni finančnega tveganja niti za plačnika niti za prejemnika plačila. ## Fizične osebe Vir: https://www.bsi.si/sl/fizicne-osebe > Anonimna prijava kršitve, pritožbe, ter možnost pregleda in analize nadomestil. ### Prijava kršitve Ta postopek izberite, če sumite na morebitno kršitev veljavnih predpisov, ki zavezujejo banko ali drugi subjekt, ki ga nadzira Banka Slovenije. Prijava kršitev v subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije Ta postopek izberite, če sumite na morebitno kršitev veljavnih predpisov ali drugih zahtev, ki zavezujejo Banko Slovenije. Prijava kršitev v Banki Slovenije ### Pritožbe Ta postopek izberite, če kot uporabnik finančnih storitev menite, da je banka, hranilnica ali drug subjekt nadzora pri poslovanju z vami kršil veljavne predpise. Vašo pritožbo bomo proučili in vam posredovali odgovor. ### Pregled in analiza nadomestil V Banki Slovenije zagotavljamo brezplačno spletno mesto za primerjavo nadomestil posameznih reprezentativnih storitev med različnimi ponudniki. Tako želimo uporabnikom olajšati izbiro zanje najugodnejšega ponudnika plačilnih storitev znotraj SEPA. ### Pravica do osnovnega plačilnega računa Imeti in uporabljati plačilni račun je osnova finančne vključenosti posameznika. Brez računa se namreč ta sooča s težavami pri vsakodnevnem delovanju v družbi. Prav zato Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih določa, da ima vsak potrošnik brez plačilnega računa, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, na voljo osnovni plačilni račun, odprtje katerega lahko zahteva pri katerikoli banki ali hranilnici. ### Pogosta vprašanja in odgovori Banka Slovenije je centralna banka in se z menjavanjem valut ne ukvarja. Izjema je zamenjava naše nekdanje valute – tolarjev v evre: kovance SIT je bilo mogoče zamenjati do 3. januarja 2017, bankovce SIT pa je mogoče zamenjati brez omejitve roka zamenjave. Banka Slovenije je sicer pristojna tudi za zamenjavo poškodovanih evrskih bankovcev in kovancev . V Republiki Sloveniji lahko menjalniške posle skladno z Zakonom o deviznem poslovanju, ki ureja menjalniško poslovanje, opravljajo banke , hranilnice in menjalci , ki so pridobili dovoljenje Banke Slovenije. Navedeni subjekti se samostojno odločajo, katere tuje valute bodo menjali. Banka Slovenije nima pooblastila, da bi od navedenih subjektov zahtevala poročanje, katere tuje valute menjajo. Neveljavne bankovce posamezne valute je načeloma vedno mogoče menjati pri centralni banki izdajateljici valute ( do roka, ki ga postavi ), ki je tudi edina odgovorna za ustrezno ureditev pogojev zamenjave bankovcev in kovancev njihove valute kot tudi za ustrezno obveščanje javnosti v zvezi s tem. Na ravni Evrosistema je bilo dogovorjeno, da bodo nacionalne centralne banke Evrosistema 26. januarja 2019 prenehale z izdajanjem bankovcev za 500 evrov, medtem ko lahko preostali tržni udeleženci (poslovne banke, menjalnice …) v obtok še naprej vračajo te bankovce. Po prenehanju njihovega izdajanja so bankovci za 500 evrov ohranili status zakonitega plačilnega sredstva ter jih je še naprej mogoče uporabljati kot plačilno sredstvo in kot hranilca vrednosti. Bankovci za 500 evrov so ohranili svojo vrednost in jih je v Banki Slovenije mogoče zamenjati neomejeno dolgo. Od poslovne politike posamezne banke, hranilnice oziroma nebančnega menjalca je odvisno, ali bo in na kakšen način ter pod kakšnimi pogoji posloval s čeki, kar vključuje tudi unovčevanje (tujih) čekov. Na podlagi nam razpoložljivih podatkov smo sicer seznanjeni s prakso tako bank in hranilnic kot drugih menjalcev, da vedno bolj opuščajo odkupovanje tujih čekov. Nekatere banke in hranilnice svojim komitentom omogočajo izdajo brezplačnega uradnega potrdila o ukinitvi storitve unovčevanja tujih čekov. Potrdilo, izdano v slovenskem in angleškem jeziku, naslovijo na izdajatelja, ki nato poišče drug način posredovanja sredstev upravičencu. Možnost odkupovanja (tujih) čekov lahko preverite pri bankah oziroma hranilnicah s sedežem v Republiki Sloveniji. Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih , ki ureja to področje, načeloma ne pozna omejitev v zvezi z odpiranjem transakcijskega računa pri banki (oziroma hranilnici). Ob tem pojasnjujemo, da gre pri odpiranju transakcijskega računa za poslovno odločitev banke, ali bo z določeno stranko poslovno sodelovala, ali ne. Posamezna banka lahko torej zaradi poslovne politike zavrne sodelovanje s posameznikom, ki ima npr. blokiran transakcijski račun pri kateri od drugih bank ali ima neizpolnjene obveznosti do banke na podlagi morebitnega predhodnega poslovnega razmerja med njima oziroma ima banka na splošno slabe poslovne izkušnje z določenim posameznikom. Mora pa banka v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa o konkretnih razlogih za zavrnitev seznaniti uporabnika, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov (npr. predpisov s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma). Ne glede na zgoraj navedeno splošno ureditev pa ima potrošnik pod določenimi pogoji možnost dostopa do osnovnega plačilnega računa. Do osnovnega plačilnega računa je v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih upravičen vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa mora banka (oziroma hranilnica) zavrniti, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ker banka ne bi mogla izpolniti obveznosti pregleda stranke in posledično v skladu z določbami zakona iz tega stavka ne sme skleniti poslovnega razmerja s stranko. Poleg tega pa ima banka možnost, da zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa tudi (in samo) v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom, in sicer: Vodenje transakcijskega računa temelji na pogodbenem odnosu med imetnikom računa (uporabnikom plačilnih storitev) in banko (ponudnikom plačilnih storitev). Glede na to, da gre v tem primeru za pogodbo civilnega prava, lahko katerakoli stranka (pod pogoji, določenimi v pogodbi) prekine pogodbeno razmerje (zapre transakcijski račun). Pri zapiranju transakcijskega računa gre torej za odločitev pogodbenih strank o prekinitvi (odpovedi) pogodbenega razmerja (z odpovednim rokom). Zaprtje transakcijskega računa (odpoved pogodbe) mora biti opredeljeno v splošnih pogojih ponudnika plačilnih storitev, ki največkrat določajo, da lahko obe stranki enostransko kadarkoli (z odpovednim rokom) odpovesta pogodbo (zapreta račun). Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih določa, da odpovedni rok za odstop uporabnika plačilnih storitev od pogodbe ne sme biti daljši od enega meseca, medtem ko mora biti odpovedni rok za odstop ponudnika plačilnih storitev od pogodbe najmanj dva meseca. V primeru odpovedi pogodbe (zaprtja računa) mora banka o konkretnih razlogih za odpoved seznaniti uporabnika, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov (npr. predpisov s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma). V primeru osnovnega plačilnega računa pa velja, da lahko banka (oziroma hranilnica) enostransko odpove pogodbo za dostop do osnovnega plačilnega računa le v primerih, ki so izrecno navedeni v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, in sicer: Informacije o možnih načinih seznanitve s podatki v sistemu SISBON so na voljo na povezavi . Za morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki 01/47 19 000 (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro). Banka Slovenije je po Zakonu o centralnem kreditnem registru upravljavec sistema SISBON, za pravilnost podatkov v sistemu pa so po zakonu odgovorni člani SISBON, ki so podatke v sistem poročali. Več informacij, kako uveljavljati pravico do podatkov, je na voljo na povezavi . - če potrošnik že ima plačilni račun pri banki v Republiki Sloveniji, ki mu omogoča uporabo plačilnih storitev, ki so na voljo v okviru osnovnega plačilnega računa (razen kadar potrošnik navede, da je bil obveščen o tem, da bo ta plačilni račun zaprt), torej če ima že plačilni račun, ki mu omogoča enak nabor storitev kot osnovni plačilni račun ali - potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke, pri kateri želi odpreti osnovni plačilni račun. - če je potrošnik osnovni plačilni račun namerno uporabljal za nezakonite namene; - če na osnovnem plačilnem računu več kot 24 zaporednih mesecev ni bilo nobene transakcije; - če je potrošnik predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico do osnovnega plačilnega računa, kadar na podlagi točnih informacij takšne pravice ne bi pridobil; - če potrošnik ne prebiva več zakonito v Evropski uniji; - če potrošnik naknadno odpre plačilni račun pri drugi banki, ki mu omogoča uporabo plačilnih storitev, ki so na voljo v okviru osnovnega plačilnega računa; - če potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke; - pod pogoji, ki jih glede odstopa od pogodbe določa drug zakon. ## Pritožbe uporabnikov finančnih storitev Vir: https://www.bsi.si/sl/fizicne-osebe/pritozbe-uporabnikov-financnih-storitev ### Pritožbe uporabnikov finančnih storitev Banka Slovenije v okviru izvajanja nadzorniških pristojnosti spremlja tudi, kako subjekti nadzora izvajajo bančne in finančne storitve v razmerju do svojih uporabnikov. Pritožbe uporabnikov finančnih storitev so tako namenjene posameznikom in pravnim osebam, ki menijo, da je kateri izmed subjektov nadzora Banke Slovenije (banke, hranilnice, plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja, upravljavci plačilnih sistemov, menjalci, kreditni posredniki za nepremičnine) pri izvajanju bančnih ali finančnih storitev kršil veljavne predpise. Izvajanje bančnih in finančnih storitev v razmerju do uporabnikov urejajo zlasti Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2), Zakon o centralnem kreditnem registru (ZCKR) in Zakon o sistemu jamstva za vloge (ZSJV). Elektronska oddaja pritožbe omogoča varno izmenjavo informacij in dokumentacije, zato za učinkovito obravnavo pritožbe svetujemo, da nam poleg opisa situacije posredujete tudi relevantno dokumentacijo. Pritožbo lahko z unikatno kodo pritožbe, ki jo boste prejeli ob oddaji pritožbe, tudi kadarkoli dopolnite. Banka Slovenije vas lahko v okviru obravnave vaše pritožbe zaprosi za dodatne informacije ali te pridobi neposredno od subjektov nadzora. Anonimna pritožba ni mogoča. Če želite ostati anonimni, imate zoper subjekt nadzora možnost oddati prijavo kršitve . Vašo pritožbo bodo v okviru pristojnosti Banke Slovenije proučile in obravnavale naše strokovne službe ter vam pripravile odgovor. Vsebina odgovora je odvisna od posredovanih podatkov in dokumentacije ter v elektronskem obrazcu izbranih možnosti. Če želite, da vam posredujemo odgovor, ki vključuje tudi vaše osebne podatke, vam bo ta posredovan po zavarovani poti, za kar potrebujemo vašo telefonsko številko. Banka Slovenije namreč mora pri obravnavi pritožb zagotoviti ustrezno varstvo osebnih in zaupnih podatkov. Telefonska številka ni obvezen podatek. Če boste pritožbo oddali brez telefonske številke, vam bomo posredovali zgolj splošen odgovor. Pri pripravi odgovorov Banka Slovenije upošteva, da je za reševanje konkretnih sporov iz pogodbenih razmerij (med komitenti in bankami oz. drugimi subjekti nadzora) pristojno sodišče. ## Pravica do osnovnega plačilnega računa Vir: https://www.bsi.si/sl/fizicne-osebe/pravica-do-osnovnega-placilnega-racuna > Imeti in uporabljati plačilni račun je osnova finančne vključenosti posameznika. Brez računa se namreč ta sooča s težavami pri vsakodnevnem delovanju v družbi. Prav zato Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih določa, da ima vsak potrošnik brez plačilnega računa, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, na voljo osnovni plačilni račun, odprtje katerega lahko zahteva pri katerikoli banki ali hranilnici. ### Pravica do osnovnega plačilnega računa Imeti in uporabljati plačilni račun je osnova finančne vključenosti posameznika. Brez računa se namreč ta sooča s težavami pri vsakodnevnem delovanju v družbi. Prav zato Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih določa, da ima vsak potrošnik brez plačilnega računa, ki zakonito prebiva v Evropski uniji , na voljo osnovni plačilni račun, odprtje katerega lahko zahteva pri katerikoli banki ali hranilnici. Temeljni namen osnovnega plačilnega računa je zagotoviti finančno vključenost, zato je namenjen tudi potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Banka oziroma hranilnica mora o pravici do osnovnega plačilnega računa seznaniti vsakega potrošnika, ki mu zavrne odprtje »običajnega« transakcijskega računa ali mu račun odpove, razen če so izpolnjeni tudi zakonski pogoji za zavrnitev prošnje za odprtje osnovnega plačilnega računa. Potrošniki morajo odprtje osnovnega plačilnega računa posebej zahtevati, saj vloga za odprtje transakcijskega računa ne pomeni tudi vloge za odprtje osnovnega plačilnega računa . Banka oziroma hranilnica mora oziroma lahko zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa le v primerih, ki jih zakon izrecno določa. Posebna pravila veljajo tudi glede enostranske odpovedi pogodbe s strani banke oziroma hranilnice. ### Obseg storitev v okviru osnovnega plačilnega računa Osnovni plačilni račun mora v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih vključevati vsaj: - storitve, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa; - storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun in dvig gotovine s plačilnega računa v Evropski uniji na bančnem okencu ali na bankomatih med obratovalnim časom banke oziroma hranilnice ali zunaj njega; - izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev, plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili, in - izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na terminalih, okencih in prek spletnih storitev banke oziroma hranilnice. ### Nadomestilo za osnovni plačilni račun Medtem ko je višina primernega nadomestila za vodenje transakcijskega računa poslovna odločitev posamezne banke oziroma hranilnice, zgornjo mejo primernega nadomestila za osnovni plačilni račun določimo na Banki Slovenije. Upoštevajoč zakonske kriterije in tudi z namenom zaščite ranljivih skupin prebivalstva smo zgornjo mejo določili pri znesku 4,90 evra mesečno oziroma 1,47 evra mesečno (30 odstotkov izhodiščnega nadomestila) za upravičence do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka. Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih določa tudi, da lahko banka oziroma hranilnica te storitve zagotavlja tudi brezplačno. ### Izjeme od pravice do osnovnega plačilnega računa Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa mora banka oziroma hranilnica zavrniti, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ker banka oziroma hranilnica ne bi mogla izpolniti obveznosti pregleda stranke. Posledično v skladu z določbami zakona v primeru iz prejšnjega stavka ne sme skleniti poslovnega razmerja s stranko. Poleg tega ima banka oziroma hranilnica možnost, da zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa, tudi (in samo) v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom, in sicer: Svojo odločitev o zavrnitvi prošnje za odprtje osnovnega plačilnega računa mora banka oziroma hranilnica nemudoma pisno in brezplačno posredovati potrošniku ter pri tem navesti konkretne razloge za zavrnitev, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov. Banka oziroma hranilnica mora v primeru zavrnitve prošnje za odprtje osnovnega plačilnega računa potrošnika obvestiti tudi o postopku pritožbe zoper zavrnitev prošnje o odprtju osnovnega plačilnega računa, pravici, da o zavrnitvi prošnje za odprtje osnovnega plačilnega računa seznani Banko Slovenije, in o pravici do izvensodnega reševanja sporov. V obvestilu mora banka oziroma hranilnica navesti tudi ustrezne kontaktne podatke. - če potrošnik že ima plačilni račun pri banki oziroma hranilnici v Republiki Sloveniji, ki mu omogoča enak nabor storitev kot osnovni plačilni račun (razen kadar potrošnik navede, da je bil obveščen o tem, da bo ta plačilni račun zaprt), ali - če potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke oziroma hranilnice, pri kateri želi odpreti osnovni plačilni račun. ### Odpoved osnovnega plačilnega računa Banka oziroma hranilnica lahko potrošniku odpove osnovni plačilni račun le v naslednjih primerih: Banka oziroma hranilnica mora v primeru odpovedi osnovnega plačilnega računa potrošnika obvestiti o postopku pritožbe zoper odpoved, o pravici, da o odpovedi osnovnega plačilnega računa seznani Banko Slovenije, in o pravici do izvensodnega reševanja sporov. V obvestilu mora banka oziroma hranilnica navesti tudi ustrezne kontaktne podatke. - potrošnik je osnovni plačilni račun namerno uporabljal za nezakonite namene; - na osnovnem plačilnem računu več kot 24 zaporednih mesecev ni bilo nobene transakcije; - potrošnik je predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico do osnovnega plačilnega računa, kadar na podlagi točnih informacij takšne pravice ne bi pridobil; - potrošnik ne prebiva več zakonito v Evropski Uniji; - potrošnik naknadno odpre plačilni račun pri drugi banki oziroma hranilnici, ki mu omogoča najmanj uporabo obsega storitev osnovnega plačilnega računa; - potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke oziroma hranilnice ali - pod pogoji, ki jih glede odstopa od pogodbe določa drug zakon (npr. zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma). ## Pregled in analiza nadomestil Vir: https://www.bsi.si/sl/fizicne-osebe/pregled-in-analiza-nadomestil > V Banki Slovenije skrbimo, da so uporabniki čim bolje informirani o nadomestilih, ki jih za storitve, povezane s plačilnim računom, zaračunavajo ponudniki plačilnih storitev. Da bi bil pregled nadomestil enostaven, zagotavljamo brezplačno spletno mesto za primerjavo nadomestil posameznih storitev med različnimi ponudniki. Na ta način želimo uporabnikom olajšati izbiro zanje najugodnejšega ponudnika plačilnih storitev znotraj SEPA. Poleg tega že od leta 2009 dalje pripravljamo analize nadomestil za plačilne storitve in jih enkrat letno tudi objavimo v posebni publikaciji. ### Pregled in analiza nadomestil V Banki Slovenije skrbimo, da so uporabniki čim bolje obveščeni o nadomestilih, ki jih za storitve, povezane s plačilnim računom, zaračunavajo ponudniki plačilnih storitev. Da bi bil pregled nadomestil preprost, zagotavljamo brezplačno spletno mesto za primerjavo nadomestil posameznih reprezentativnih storitev med različnimi ponudniki. S tem želimo uporabnikom olajšati izbiro zanje najugodnejšega ponudnika plačilnih storitev znotraj SEPA. Poleg tega že od leta 2009 pripravljamo analize nadomestil za plačilne storitve ter jih enkrat letno tudi objavimo v posebni publikaciji . Spletni pregled nadomestil, ki jih ponudniki plačilnih storitev zaračunavajo potrošnikom, vključuje najpogosteje uporabljene pakete storitev. Potrošnikom omogoča pregled in primerjavo paketov pri posameznem ponudniku in med njimi na podlagi nabora storitev in njihovih količin, vključenih v posamezni paket. Potrošniki lahko tudi ocenijo skupne stroške glede na njihove plačilne navade, v kolikor storitve, ki jih uporabljajo, niso vključene v izbrani paket. Za podrobnejše informacije in ostalo ponudbo stopite v stik s ponudnikom plačilnih storitev. Za osebe, ki niso potrošniki, so na voljo spletne povezave do cenikov ponudnikov plačilnih storitev za plačilne in druge z njimi povezane storitve. ### Primerjalnik Zveze potrošnikov Slovenije Pregled in analiza nadomestil, ki jih zaračunavajo ponudniki plačilnih storitev svojim uporabnikom, je na voljo tudi v primerjalniku Zveze potrošnikov Slovenije. Primerjalnik je produkt Zveze potrošnikov Slovenije in je informativne narave. Banka Slovenije ne prevzema odgovornosti za pravilnost podatkov. ## Prijava kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije Vir: https://www.bsi.si/sl/fizicne-osebe/prijava-krsitev-v-bankah-in-drugih-subjektih-ki-jih-nadzira-banka-slovenije > Banka Slovenije je med drugim pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora na področju izpolnjevanja bonitetnih zahtev in korporativnega upravljanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, opravljanja plačilnih storitev, varstva potrošnikov ter potrošniškega kreditiranja bank in hranilnic. Poleg informacij, povezanih z navedenimi področji, so pomembne tudi informacije, povezane s prevarami, zlorabami, etično spornimi in koruptivnimi dejanji, ki jih zagrešijo subjekti nadzora Banke Slovenije. ### Prijava kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije Banka Slovenije je med drugim pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora na področju izpolnjevanja bonitetnih zahtev in korporativnega upravljanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, opravljanja plačilnih storitev, varstva potrošnikov ter potrošniškega kreditiranja bank in hranilnic. Poleg informacij, povezanih z navedenimi področji, so pomembne tudi informacije, povezane s prevarami, zlorabami, etično spornimi in koruptivnimi dejanji, ki jih zagrešijo subjekti nadzora Banke Slovenije. Banka Slovenije pri obravnavi prijave kršitve loči: - prijavo kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije na podlagi 269. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP; v nadaljevanju: ZBan-3) in drugih predpisov z njene pristojnosti, ter - zunanjo prijavo kršitev na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23; v nadaljevanju: ZZPri). ### Komu je namenjena prijava kršitev v bankah in drugih subjektih nadzora? Postopek prijave kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije, je namenjen zlasti zaposlenim v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije, prijavo kršitev pa lahko podajo tudi druge osebe, ki razpolagajo z informacijami o morebitnih kršitvah veljavnih predpisov v zvezi z izvajanjem finančnih storitev ali izpolnjevanjem bonitetnih zahtev. Vsak posameznik lahko s prijavo kršitev in posredovanjem relevantnih informacij Banki Slovenije prispeva k učinkovitejšemu nadzoru bank in drugih subjektov nadzora. Prejeta prijava kršitve je za Banko Slovenije pomemben dodaten vir informacij za izvajanje njenih nadzorniških pooblastil. Če kot uporabnik finančnih storitev menite, da je banka ali drug subjekt nadzora pri poslovanju z vami kršil veljavne predpise in hkrati želite vsebinski odgovor v zvezi z vašim konkretnim primerom, izberite postopek Pritožbe uporabnikov finančnih storitev. ### Prijava kršitev po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (zunanja prijava) Zunanja prijava je namenjena prijavi kršitve, za katero je prijavitelj izvedel v svojem delovnem okolju pri subjektu, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami nadzira Banka Slovenije. Banka Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi obravnava zunanjo prijavo prijavitelja po ZZPri le, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu. Zaščita prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. ### Komu je namenjena zunanja prijava? Zunanja prijava v skladu z ZZPri je namenjena le prijavi kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, in jo tako lahko poda le posameznik, ki je ali je bil v delovnem ali podobnem razmerju pri subjektu nadzora, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi nadzira Banka Slovenije, ter je predhodno pri tem subjektu podal notranjo prijavo, oz. če notranja pot za prijavo, kot jo predvideva ZZPri, ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če posameznik meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov. ### Kako lahko oddam prijavo kršitve? Prijavo kršitve lahko oddate po navadni pošti, po elektronski pošti, z uporabo elektronskega obrazca ali po telefonu. V vseh primerih lahko prijavo podate tudi anonimno. Z uporabo elektronskega obrazca : Ob oddaji prijave z uporabo elektronskega obrazca boste prejeli enkratno geslo, ki ga skrbno shranite. S pomočjo tega gesla lahko pozneje dopolnite prijavo. Dopolni elektronsko prijavo Z elektronsko pošto na naslov: [email protected] Prosimo, upoštevajte, da narava elektronske pošte ne omogoča posebne zaščite pred vpogledi tretjih oseb. Z navadno pošto na naslov: Banka Slovenije Nadzor bančnega poslovanja – Prijava zunanje kršitve – ne odpiraj Slovenska cesta 35 1505 Ljubljana (OSEBNO) Po telefonu (v primeru prijave po ZZPri) : po predhodni najavi prek elektronske pošte na naslov: [email protected] (pogovor se lahko snema). Če boste prijavo kršitve poslali po navadni pošti, si shranite datum oddaje pošiljke, vsebino prijave kršitve in naziv banke ali subjekta, na katero se kršitev nanaša. Te informacije bodo služile za morebitno dopolnitev prijave kršitve ali za povratno komunikacijo. ### Kontaktni podatki pooblaščene osebe za prijavo kršitev (uradne osebe za zunanjo prijavo po ZZPri) Mitja Bukovec [email protected] ### Določila o zaščiti identitete prijavitelja in druge pomembne informacije o sistemu obveščanja o kršitvah Če iz katerega koli razloga v prijavi kršitev ne želite razkriti svojih osebnih in/ali kontaktnih podatkov, nam lahko posredujete prijavo tudi anonimno. Banka Slovenije bo anonimno prijavo obravnavala v okviru pooblastil nadzora in ukrepala v skladu s predpisi. Če želite posredovati anonimno prijavo kršitev zaposlenega, priporočamo, da vanjo ne vključujete kontaktnih podatkov (ime, naslov, telefonska številka, elektronski naslov ipd.) ali navajate drugih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče prepoznati vašo identiteto. Če želite kljub anonimni prijavi prejeti povratno informacijo o prejemu in obravnavi svoje prijave, lahko navedete zgolj informacijo, kam naj se vam povratna informacija pošlje. Prav tako svetujemo, da za posredovanje prijave ne uporabljate službenih računalnikov oziroma drugih službenih sredstev. Kadar prijavo posredujete po elektronski pošti ali s spletnim obrazcem, prosimo, upoštevajte, da se na strežniku Banke Slovenije zapiše podatek o IP-naslovu računalnika, s katerega je posredovano sporočilo oziroma oddan obrazec, in sicer v okviru aplikacij za izvajanje splošnih varnostnih politik informacijske varnosti Banke Slovenije (požarni zid, usmerjevalnik, reverse proxy). V teh primerih je izločitev podatka o IP-naslovu konkretnega računalnika, ki je bil uporabljen za posredovanje posamezne prijave, zaradi velike količine podatkov in dodatnih varnostnih ukrepov v Banki Slovenije (omejen dostop do baze podatkov, sledenje dostopa do podatkov) praktično onemogočena. Tudi sicer je treba upoštevati, da podatek o IP-naslovu računalnika, ki je bil uporabljen pri posredovanju sporočila ali obrazca, ne omogoča identifikacije dejanskega pošiljatelja (kadar lahko računalnik uporabljajo različni uporabniki) oziroma je identiteta posameznega pošiljatelja dodatno zavarovana z zaupnostjo podatkov, ki jo zagotavljajo ponudniki telekomunikacijskih storitev in upravljavci lokalnega omrežja, na katero je priključen računalnik. V prijavi kršitve s svojimi besedami opišite ravnanja, ki so po vašem mnenju sporna in so v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki zavezujejo banko ali drug subjekt nadzora Banke Slovenije. V prijavi podajte natančen opis nedovoljenih ravnanj oziroma opustitev, ki predstavljajo kršitev banke ali drugega subjekta nadzora, ter če je mogoče, navedite relevantne okoliščine, priče, dokumente in druga dokazila, iz katerih izhaja kršitev. V postopku obravnave oziroma preiskave morebitnih kršitev je pogosto treba pridobiti dodatne informacije od prijavitelja, zato nam v prijavi posredujte tudi svoje kontaktne podatke, razen če želite posredovati prijavo anonimno. Banka Slovenije bo vaše kontaktne podatke (ime, naslov, telefonsko številko …) varovala kot strogo zaupne. Svojo prijavo lahko kadar koli dopolnite. To velja tudi, če ste posredovali anonimno prijavo. Če je bila prijava oddana s spletnim obrazcem Banke Slovenije Ob prvi prijavi kršitve s spletnim obrazcem bo prijavitelj samodejno prejel enkratno geslo, ki mu omogoča poznejše dopolnjevanje prijave in posredovanje dodatnih informacij ali dodatne dokumentacije. Prijavitelj lahko prijavo, ki jo je posredoval s spletnim obrazcem, dopolni po spletu z uporabo obrazca za prijavo kršitev tako, da izbere možnost »Želim dopolniti obstoječo prijavo kršitve«. Za dopolnitev obstoječe prijave kršitve bo prijavitelj vnesel enkratno geslo, ki ga je pridobil ob prvi prijavi. Prijavitelj lahko za dopolnitev prijave, ki jo je poslal po navadni ali elektronski pošti, pozneje posreduje dodatne informacije ali dokumentacijo na enak način in navede, da se informacije nanašajo na že poslano prijavo kršitve. Če je bila prijava poslana po navadni ali elektronski pošti Prijavitelj lahko svojo prijavo dopolni tako, da v novem sporočilu navede, kdaj je bila prijava poslana, na katero banko oz. drugi subjekt nadzora se nanaša in katero kršitev je prijavil (in druge podatke, iz katerih bo mogoče identificirati prijavo kršitve). Banka Slovenije prijavitelju v sedmih dneh od prejema prijave potrdi njen sprejem, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če Banka Slovenije presodi, da bi potrditev sprejema prijave lahko ogrozila varstvo identitete prijavitelja. Banka Slovenije ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj se potrdilo pošlje. Banka Slovenije prijavitelja obvesti o koncu in izidu postopka. Če postopek po poteku treh mesecev od prejema prijave še ni končan, Banka Slovenije prijavitelja obvesti o stanju postopka, zlasti o predvidenih ali sprejetih ukrepih. Banka Slovenije ravna enako tudi v primeru anonimnega prijavitelja, če ta opredeli, kam naj se potrdilo pošlje. Kadar Banka Slovenije prejme zunanjo prijavo kršitve po ZZPri, za katero ni pristojna, jo vključno z vašimi osebnimi podatki odstopi stvarno pristojnemu organu za zunanjo prijavo iz 14. člena ZZPri. Organi za zunanjo prijavo: Če za zunanjo prijavo ni pristojen drug organ iz 14. člena ZZPri, Banka Slovenije stvarno pristojnemu nadzornemu organu posreduje zgolj anonimiziran opis prijavljene kršitve. Vašo celotno prijavo, vključno z vašimi osebnimi podatki, Banka Slovenije stvarno pristojnemu nadzornemu organu odstopi le z vašim izrecnim soglasjem. Za zaščito prijavitelja v skladu s 17. členom ZZPri je v teh primerih pristojna Komisija za preprečevanje korupcije. V skladu z nalogami, ki so bile na Evropsko centralno banko prenesene z Uredbo Sveta (EU), št. 1024/2013, z dne 15. oktobra 2013 (prenos posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko), je 4. novembra 2014 neposredni nadzor nad nekaterimi bankami v Sloveniji prevzela Evropska centralna banka. Ta je pristojna tudi za preiskavo kršitev s področja nalog, ki so bile prenesene nanjo. Prejete prijave kršitev, ki se bodo po svoji vsebini nanašale na pristojnosti Evropske centralne banke, bodo v skladu s prejšnjim odstavkom posredovane Evropski centralni banki. Zaupnost podatkov o identiteti prijavitelja Banka Slovenije bo podatke o prijavitelju in tudi vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o njegovi identiteti, varovala kot strogo zaupne. Banka Slovenije lahko podatke o prijavitelju razkrije samo na podlagi izrecnega soglasja prijavitelja ali: Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države. Varovanje osebnih podatkov v internih postopkih Dostop do podatkov o identiteti prijavitelja bo imela v prvem koraku izključno oseba, pooblaščena za prijavo kršitve. Če se prijava posreduje s spletnim obrazcem, prenos sporočila poteka po šifrirani HTTPS-povezavi, kar pomeni, da v omrežju Banke Slovenije nihče razen pooblaščene osebe ne more dostopati do podatkov v obvestilu. Posredovanje prijave po elektronski pošti ni zaščiteno z varno povezavo. V postopku interne preiskave se bodo vsi podatki, iz katerih bi bilo mogoče razbrati identiteto prijavitelja, hranili ločeno in bodo zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom. Za vsak vpogled v podatke o identiteti prijavitelja bo zagotovljena revizijska sled. Pooblaščena oseba za prejem prijave lahko v internem postopku preiskave razkrije identiteto osebe, ki je posredovala prijavo, in sicer le pooblaščenim osebam, ki neposredno sodelujejo v postopku preiskave, če je to nujno za izvedbo postopka in ugotovitev kršitev. Čas hrambe podatkov o identiteti prijavitelja Banka Slovenije bo prijavo in podatke o identiteti prijavitelja hranila še pet let po zaključku preiskave. Po poteku roka hrambe se osebni podatki o prijavitelju, posredniku, povezanih osebah, osebi, ki jo prijava zadeva, in osebah, ki lahko pomagajo pri preiskavi prijavljene kršitve, ter vsebina prijave uničijo, evidenčni podatki o prijavi pa se hranijo tudi po poteku tega roka v skladu z notranjimi pravili. Zaščita identitete prijavitelja po ZZPri Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. To velja tudi v primeru, ko je dokumentarno gradivo odstopljeno drugemu organu v pristojno obravnavo. Poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju sta prekršek, za katerega ZZPri predpisuje globo. Izključitev odgovornosti glede razkritja Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona. Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka. Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če jih prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z ZZPri. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ni samostojno kaznivo dejanje. V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi ZZPri in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve. Informacije o ugotovljenih kršitvah in izrečenih ukrepih Če bo Banka Slovenije v nadzorniškem postopku ugotovila, da je v banki oz. subjektu nadzora prišlo do kršitve, bo v skladu s predpisi izrekla ukrepe nadzora ali sankcije zoper banko oz. subjekt nadzora. Informacije o ugotovitvah v postopku nadzora ter o izrečenih ukrepih nadzora so na podlagi zakona zaupne informacije in jih ni dovoljeno razkriti, razen v zakonsko določenih primerih. Banka Slovenije na spletni strani javno objavlja določene informacije o ukrepih nadzora, ki jih izreče na podlagi predpisov. Kaj naj naredim, če bom po prijavi kršitve deležen povračilnih ukrepov? Če boste po prijavi kršitve v banki oz. drugem subjektu nadzora deležni povračilnih ukrepov, to sporočite tudi Banki Slovenije kot dopolnitev prijave (glej zgoraj). Če ste prijavo kršitve oddali anonimno, Banka Slovenije na podlagi prejetega obvestila o povračilnih ukrepih ne bo mogla ukrepati. V tem primeru priporočamo, da ob dopolnitvi prijave sporočite tudi svoje osebne podatke. Zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi v primeru prijave, ki se obravnava po ZZPri Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijavitelja navedla kakšen drug razlog). Med njimi so na primer odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno. Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in je lahko prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov). Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z ZZPri so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi (odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno). Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vede podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite, takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška. Pooblaščenec za prijave prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, svetuje o pravnih možnostih ter mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, na primer tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v drugem postopku. Informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev po ZZPri 1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve 2. Agencija za trg vrednostnih papirjev 3. Agencija za varstvo konkurence 4. Agencija za varnost prometa 5. Agencija za zavarovalni nadzor 6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem 7. Banka Slovenije 8. Državna revizijska komisija 9. Finančna uprava 10. Tržni inšpektorat 11. Urad za preprečevanje pranja denarja 12. Informacijski pooblaščenec 13. Inšpekcija za informacijsko varnost 14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost 15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji 16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin 17. Inšpektorat za delo 18. Inšpektorat za javni sektor 19. Inšpektorat za okolje in prostor 20. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke 21. Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji 22. Zdravstveni inšpektorat 23. Slovenski državni holding 24. Komisija za preprečevanje korupcije - Transparency International Slovenija ( https://www.transparency.si/ ) - Center za zaščito žvižgačev ( https://center-zvizgaci.si/ ) ## Centralni kreditni register Vir: https://www.bsi.si/sl/centralni-kreditni-register > Centralni kreditni register je vzpostavljen v skladu z Zakonom o centralnem kreditnem registru (Uradni list RS, št. 77/16) in predstavlja osrednjo nacionalno zbirko podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Zakon opredeljuje, kdo mora posredovati podatke v centralni kreditni register, kateri podatki se zbirajo, za kaj se uporabljajo ter kdo in kdaj lahko do njih dostopa. Podatki in informacije iz centralnega kreditnega registra se uporabljajo za: izvajanje nalog in pooblastil Banke Slovenije, sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih osebah – SISBON, sistem izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih subjektov – SISBIZ. ### Centralni kreditni register Centralni kreditni register je vzpostavljen v skladu z Zakonom o centralnem kreditnem registru ( Uradni list RS, št. 100/25 ) in predstavlja osrednjo nacionalno zbirko podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Zakon opredeljuje, kdo mora posredovati podatke v centralni kreditni register, kateri podatki se zbirajo, za kaj se uporabljajo ter kdo, kdaj in s kakšnim namenom lahko do njih dostopa. Vzpostavljen je z namenom izvajanja nalog in pooblastil Banke Slovenije (zlasti na področju vodenja denarne politike, zagotavljanja finančne stabilnosti, makrobonitetnega nadzora in upravljanja tveganj) in z namenom upravljanja sistema izmenjave informacij. Banka Slovenije zbira podatke in informacije za centralni kreditni register od naslednjih subjektov: Podatki in informacije iz centralnega kreditnega registra se uporabljajo za izvajanje nalog in pooblastil Banke Slovenije in za upravljanje sistema izmenjave informacij. - bank v Republiki Sloveniji, - podružnic bank držav članic ali tretjih držav, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji, - kreditodajalcev s sedežem v Republiki Sloveniji, - kreditodajalcev s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki so ustanovili podružnico v Republiki Sloveniji in kot kreditodajalci na območju Republike Slovenije sklepajo kreditne posle, - članov sistema izmenjave informacij. ### Sistem izmenjave informacij Sistem izmenjave informacij deluje v okviru centralnega kreditnega registra. Vzpostavljen je z namenom učinkovitega ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja kreditodajalcev, vzpodbujanja politik in ukrepov za odgovorno kreditiranje in vzdržno zadolževanje ter preprečevanje prekomernega zadolževanja fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Podatki in informacije iz centralnega kreditnega registra se uporabljajo za: - izvajanje nalog in pooblastil Banke Slovenije, - sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih osebah – SISBON, - sistem izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih subjektov – SISBIZ. ### Dodatne informacije E-naslov za poslovne subjekte: [email protected] E-naslov za fizične osebe: [email protected] ## Statistika Vir: https://www.bsi.si/sl/statistika > Kako statistika vpliva na ekonomske odločitve? Spoznajte podatke, ki podpirajo denarno politiko, finančno stabilnost in bančni nadzor! ### Statistika Naše statistike ponujajo podatkovno podporo odločitvam denarne politike, finančne stabilnosti, bančnega nadzora in širše ekonomske politike. Podatki finančne statistike pomagajo finančnim institucijam, podjetjem in prebivalstvu pri sprejemanju informiranih odločitev. Zbiramo, urejamo in objavljamo makroekonomske statistike finančnih institucij in trgov , ekonomskih odnosov s tujino in finančnih računov ter podatke za potrebe nadzora poslovanja bank . Zavezani smo k visoki kakovosti in zaupnosti podatkov, s katerimi neodvisno upravljamo. Smo del sistema evropskih centralnih bank (ESCB), kjer veljajo visoki enotni standardi upravljanja s podatki ( Javna zaveza o evropski statistiki ). V skladu z Zakonom o državni statistiki smo pooblaščeni izvajalec statističnih raziskovanj in s tem sestavni del Letnega programa statističnih raziskovanj Republike Slovenije . ### Napovedujemo Koledar objav 2026 (xlsx) Koledar objav 2026 (json) | Ekonomski odnosi s tujino | Finančne institucije in trgi | Finančni računi | | | | |---|---|---|---|---|---| | 7. oktober | Mednarodne rezerve, september 2026 | 14. oktober | Bilanca Banke Slovenije , september 2026 | 15. oktober | Četrtletni finančni računi 2. četrtletje 2026 | | 14. oktober | Plačilna bilanca Bruto zunanji dolg Potovanja avgust 2026 Mednarodne rezerve in devizna likvidnost , september 2026 | 27. oktober | Konsolidirana bilanca denarnega sistema , september 2026 | | | ### Publikacije Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij v 2025 ### Podnebni kazalniki Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) V okviru ESCB smo leta 2021 pričeli z razvojem harmoniziranih podnebnih kazalnikov za ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb na finančno stabilnost in denarno politiko Evrosistema. Kazalnike delimo v tri skupine: V nadaljevanju predstavljamo kratek vsebinski opis kazalnikov na primeru Slovenije. Pri tem poudarjamo, da gre v primeru kazalnikov emisij in fizičnih tveganj za analitične kazalnike, ki so v razvoju in (še) ne dosegajo kakovosti redne statistike. Kazalniki trajnostnega financiranja prikazujejo izdajo zelenih, socialnih in trajnostnih obveznic znotraj evrskega območja in pa naložbe v te instrumente . Na voljo so na mesečni (izdaje) oziroma četrtletni ravni (naložbe), in sicer od januarja 2021 oziroma prvega četrtletja 2021. Dostopni so na povezavi . - kazalniki trajnostnega financiranja: z njimi spremljamo trende financiranja zelenih in drugih trajnostnih projektov; - kazalniki emisij: z njimi spremljamo napredek pri zmanjševanju emisij; - kazalniki fizičnih tveganj – z njimi merimo posledice podnebnih sprememb. ### Obseg trajnostnih obveznic, izdanih znotraj evrskega območja Obseg trajnostnih obveznic, izdanih znotraj evrskega območja se je v zadnjih štirih letih skoraj početveril, in sicer iz 453 milijard EUR januarja 2021 na 1,74 bilijona EUR septembra 2025. Njihov delež ostaja razmeroma majhen, saj predstavljajo manj kot 7,5 % vseh izdanih obveznic v evrskem območju. Med njimi z dvotretjinskim deležem prevladujejo tiste, ki so namenjene financiranju zelenih naložb. ### Obseg naložb evrskega območja v trajnostne obveznice Podobni trendi so opazni pri imetjih trajnostnih dolžniških vrednostnih papirjev v evrskem območju. Skupna imetja se še naprej povečujejo in so dosegla 1,96 bilijona EUR junija 2025, kar je 14 % več kot junija 2024, medtem ko je bila rast leto prej 20 %. Kljub temu pa te predstavljajo le 8 % celotnega portfelja dolžniških vrednostnih papirjev evrskega območja. ### Države izdajateljice in imetnice zelenih obveznic Največji izdajateljici in imetnici zelenih obveznic v evrskem območju sta Nemčija in Francija, ki predstavljata več kot polovico trga. Tretja največja izdajateljica je Nizozemska, Luksemburg pa tretji največji imetnik. Druge države, vključno s Slovenijo, predstavljajo razmeroma majhen delež na trgu zelenih obveznic (tako na strani naložb kot tudi izdaj). Kazalniki emisij se delijo v dve skupini: V prvo skupino sodita kazalnika financiranih emisij ( angl. financed emissions, FE ) in ogljične intenzivnosti ( angl. carbon intensity, CI ), v drugo pa tehtano povprečje ogljične intenzivnosti ( angl. weighted average carbon intensity, WACI ) in ogljični odtis ( angl. carbon footprint, CFP ). Kazalniki temeljijo na emisijah obsega 1 in 2 (z izjemo kazalnikov za bančna posojila, ki so na voljo le za emisije obsega 1): Vsi kazalniki se nanašajo na globalne emisije (torej tiste, ki jih ustvari skupina med seboj povezanih podjetij), kazalniki za posojila pa tudi na lokalne oziroma nacionalne (torej tiste, ki jih ustvari posamezno podjetje). Z vsemi omenjenimi kazalniki se poskuša prikazati kako banke (in druge finančne institucije) financirajo emisije, ki jih ustvarjajo podjetja (npr. prek posojil ali tako, da odkupijo njihove vrednostne papirje), in kako je njihov portfelj tem emisijam izpostavljen (oziroma kakšno je zato njihovo tranzicijsko tveganje). Podatki so letni, na voljo od leta 2018, dostopni pa so na povezavi . - prva prikazuje emisije (neposredne in posredne) podjetij, ki jih financirajo finančne institucije (z izdajo posojil ali nakupi njihovih vrednostnih papirjev) ; - druga pa izpostavljenost portfelja finančnega sektorja ogljično-intenzivnim dejavnostim . - Emisije obsega 1 so vse neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod neposrednim nadzorom podjetja. To vključuje emisije iz izgorevanja goriv v kotlih, pečeh, vozilih in drugih napravah, kot tudi ubežne emisije iz industrijskih procesov. - Emisije obsega 2 so posredne emisije, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije, toplote ali pare, ki jo podjetje kupi in porabi. Te emisije se pojavijo pri proizvajalcu energije, vendar so posledica porabe energije v podjetju. ### Kazalniki emisij za bančna posojila, Slovenija Sodeč po kazalniku financiranih emisij (FE) so se v Sloveniji lokalne neposredne emisije podjetij, ki jih financirajo banke prek izdanih posojil, v obdobju 2018–2022 zmanjšale, potem pa je sledilo povečanje. Enak trend se kaže tudi pri izpostavljenosti njihovega kreditnega portfelja do tveganj, ki jih predstavlja prehod v brezogljično gospodarstvo. To nakazuje vrednost kazalnika ogljične intenzivnosti (WACI), ki se je leta 2022 znižala celo pod predkrizno raven. Povečanje kazalnikov FE in WACI v letu 2023 je posledica rasti kreditiranja in investicij v visokoemisijske sektorje zaradi energetske krize, stabilizacije prihodkov po inflacijske šoku ter povečanja industrijske produkcije po pandemiji. Opomba: Kazalnika se nanašata na lokalne (upoštevani so podatki na ravni posameznega subjekta) emisije obsega 1 (tiste, ki nastanejo iz lastnih ali nadzorovanih virov). ### Kazalniki emisij za bančni portfelj vrednostnih papirjev, Slovenija Precej nižje kot pred pandemijo so tudi globalne (neposredne in posredne) emisije podjetij, ki jih financirajo banke prek nakupov njihovih vrednostnih papirjev. Prav tako se niža tudi izpostavljenost njihovega portfelja. Opombi: Kazalnika se nanašata na globalne emisije (upoštevani so konsolidirani podatki na ravni skupine med seboj povezanih podjetij). Vrednostni papirji vključujejo delnice, ki kotirajo na borzi, in obveznice. Kazalniki fizičnih tveganj se delijo v dve skupini: V prvo skupino sodita potencialna izpostavljenost fizičnim tveganjem (angl. potential exposure at risk, PEAR) in ocene tveganja (angl. physical risk scores, RS), v drugo pa normalizirana izpostavljenost fizičnim tveganjem (angl. normalised exposure at risk, NEAR) in izpostavljenost fizičnim tveganjem ob upoštevanju kreditnih zavarovanj (angl. collateral-adjusted exposure at risk, CEAR). Kazalniki so izračunani na zgodovinskih podatkih in za dva različna scenarija – osrednji RCP 4.5 ter strožji RCP 8.5 –, ki omogočata analizo tveganj podnebnih sprememb glede na različne količine in koncentracije emisij v ozračju. Kazalniki so na voljo za naslednje hazarde: poplavljanje morja in rek, vetrolomi, plazovi, posedanje površja, požari, vodni stres, nevihte, suše in nihanja v količini padavin. Dostopni pa so na povezavi . - prva prikazuje izpostavljenost portfelja finančnih institucij do podjetij, ki se nahajajo na ogroženih območjih, - druga pa meri pričakovane izgube finančnih institucij, povezane z nezmožnostjo plačila dolgov zaradi naravnih nesreč. ### Izpostavljenost portfelja finančnih institucij evrskega območja različnim hazardom Sodeč po kazalniku ocene tveganja (RS) je portfelj finančnih institucij evrskega območja večinoma izpostavljen nizkim do srednjim tveganjem. Najbolj je sicer izpostavljen nevarnostim, ki jih predstavljajo visoke temperature in pomanjkanje oziroma višek padavin, zlasti v primeru pesimističnega scenarija RCP 8.5, ko je celo visoko izpostavljen. Opombe: Finančne institucije zajemajo banke (S122), investicijske sklade (S124) ter zavarovalne družbe (S128) in pokojninske sklade (S129). Vključeni so vsi instrumenti, in sicer posojila ter dolžniški in lastniški vrednostni papirji. Prikazana kazalnika (RS in PEAR) nista primerljiva med posameznimi hazardi. CDD označuje zaporedno število sušnih dni, SPI pa standardizirani indeks padavin. Kazalniki za nekatere hazarde (plazovi, posedanje površja, vetrolomi) so izračunani le na zgodovinskih podatkih. Prikazan scenarij RCP 8.5 se nanaša na leto 2050. ### Finančna izpostavljenost držav evrskega območja Slika prikazuje finančno izpostavljenost držav do podjetij, ki se nahajajo na poplavno ogroženih območjih in kaže, kako učinkovite so protipoplavne zaščite (pod scenarijem RCP 8.5). Protipoplavne zaščite na obalnih območjih so v splošnem učinkovitejše kot tiste ob bregovih rek, v obeh primerih pa opazno zmanjšajo poplavno ogroženost, s tem pa finančno izpostavljenost posamezne države. Med poplavno najbolj ogroženimi državami se zaradi protipoplavnih zaščit ob bregovih rek najbolj zniža finančna izpostavljenost Nizozemske (za 13,0 %), Italije (za 3,5 %), Avstrije (za 2,2 %) in Nemčije (za 1,5 %). Bistveno nižja (za več kot 90 %) je tudi izpostavljenost Nizozemske do podjetij, ki se nahajajo na obalnih območjih, kar jo po višini kazalnika potencialne izpostavljenosti fizičnim tveganjem (PEAR) uvršča na 2. mesto, takoj za Nemčijo. Zaradi protipoplavnih zaščit se zniža tudi izpostavljenost Slovenije , in sicer za 1,9 % (rečne poplave) oziroma 52,2 % (obalne poplave), kar nas uvršča približno v sredino razporeditve članic. Opombe: Finančne institucije zajemajo banke (S122), investicijske sklade (S124) ter zavarovalne družbe (S128) in pokojninske sklade (S129). Vključeni so vsi instrumenti, in sicer posojila ter dolžniški in lastniški vrednostni papirji. Prikazan je scenarij RCP 8.5 za leto 2050. Države so razvrščene po višini kazalnika PEAR. ### Pričakovane izgube kreditnih portfeljev bank evrskega območja Glede na normalizirano izpostavljenost fizičnim tveganjem (kazalnik NEAR) so največje pričakovane kreditne izgube v evrskem območju povezane z rečnimi poplavami (znašajo 1 % celotnega bančnega portfelja). V primeru poplav na obalnih območjih in vetrolomov so nižje (0,4 % oziroma 0,2 % portfelja). Ob upoštevanju zavarovanja (npr. z nepremičnino) se pričakovane izgube močno zmanjšajo: v primeru rečnih poplav za tri četrtine, pri poplavah na obalnih območjih in vetrolomih pa za približno 80 % (glede na izpostavljenost fizičnim tveganjem ob upoštevanju kreditnih zavarovanj (kazalnik CEAR) . Opombi: Kazalnika (NEAR in CEAR) sta na voljo le za kreditne portfelje bank. Prikazan scenarij RCP 8.5 se nanaša na leto 2050. ## Devizni tečaji Vir: https://www.bsi.si/sl/statistika/devizni-tecaji > Banka Slovenije devizne tečaje in cene plemenitih kovin objavlja v več tečajnicah. Od uvedbe evra v Sloveniji 1. januarja 2007 so devizni tečaji izraženi kot znesek tuje valute za 1 evro. DnevnaTečajna lista za komitente Banke Slovenije – nakupni in prodajni tečajise uporablja samo pri transakcijah Banke Slovenije s komitenti. ### Devizni tečaji Banka Slovenije devizne tečaje in cene plemenitih kovin objavlja v več tečajnicah. Od uvedbe evra v Sloveniji 1. januarja 2007 so devizni tečaji izraženi kot znesek tuje valute za 1 evro. Dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB povzema tečajnico ECB. Objavljena je od ponedeljka do petka (razen 1. januarja, velikega petka, velikonočnega ponedeljka, 1. maja ter 25. in 26. decembra) po 16.15. Mesečna tečajnica Banke Slovenije valut, za katere ECB ne objavlja referenčnih tečajev in cene plemenitih kovin vsebuje devizne tečaje manj uporabljanih valut ter cene zlata, srebra, platine in paladija. Cene plemenitih kovin so izražene v evrih za 1 gram kovine. Obe zgoraj omenjeni tečajnici sta objavljeni z namenom olajšati dostop javnosti do informacij o tečajih valut in cenah plemenitih kovin. Z objavo deviznih tečajev in cen Banka Slovenije poleg tega izpolnjuje zakonske zahteve, na primer zahteve 34. in 35. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999 in 30/02 - ZJF-C in 114/06 - ZUE). Banka Slovenije po teh deviznih tečajih oz. cenah ne prodaja ali kupuje tujih valut oz. plemenitih kovin. Objavljeni devizni tečaji oz. cene niso namenjeni kot osnova za kupoprodajo tujih valut oz. plemenitih kovin med tržnimi udeleženci, ampak predstavljajo informacijo o vrednosti valute oz. kovine v trenutku zajetja. Na voljo so tudi povprečni tečaji, ki vsebujejo valute iz dnevne in mesečne tečajnice: Povprečni mesečni devizni tečaji , Povprečni kvartalni devizni tečaji in Povprečni letni devizni tečaji . Dnevna Tečajnica za komitente Banke Slovenije – nakupni in prodajni tečaji se uporablja samo pri transakcijah Banke Slovenije s komitenti. Več o poslovanju s komitenti si lahko preberete na strani namenjene komitentom. ### Dnevna tečajnica – referenčni tečaji ECB Tečajnica je bila izdelana dne 20. 10. 2026 V Banki Slovenije objavljamo referenčne tečaje ECB po 16:15. V primeru naknadnih sprememb glejte opombe. Dokumentacija za javni API - ECB posveča ustrezno pozornost, da objavljeni devizni tečaji odražajo tržne razmere, ki prevladujejo ob 14.15 na dan objave. Ker so objavljeni devizni tečaji valut povprečja nakupih in prodajnih tečajev, ne odražajo nujno tečajev, po katerih so bili sklenjeni posli na deviznem trgu, in služijo le kot referenca. - Banka Slovenije objavlja tečajnico praviloma po 16.15 vsak TARGET delovni dan. TARGET delovni dan je vsak dan od ponedeljka do petka razen 1. 1., velikonočnega petka in ponedeljka, 1. 5. ter 25. in 26. 12.. Devizni tečaji nimajo predpisanega obdobja veljave. - Ciper se je s 1. 1. 2008 pridružil evrskemu območju. Na ta dan je evro nadomestil ciprski funt (CYP) po fiksnem menjalnem razmerju 1 EUR = 0,585274 CYP. - Malta se je s 1. 1. 2008 pridružila evrskemu območju. Na ta dan je evro nadomestil malteško liro (MTL) po fiksnem menjalnem razmerju 1 EUR = 0,429300 MTL. - Med 4. 12. 2008 in 31. 1. 2018 ECB ni objavljala tečajev islandske krone (ISK). Za to obdobje je tečaj na voljo na Mesečni tečajnici Banke Slovenije. - Slovaška se je s 1. 1. 2009 pridružila evrskemu območju. Na ta dan je evro nadomestil slovaško krono (SKK) po fiksnem menjalnem razmerju 1 EUR = 30,1260 SKK. - Od 2. 1. 2009 dalje se v tečajnici dnevno objavlja tečaj za indijsko rupijo. - Estonija se je s 1. 1. 2011 pridružila evrskemu območju. Na ta dan je evro nadomestil estonsko krono (EEK) po fiksnem menjalnem razmerju 1 EUR = 15,6466 EEK. - Od 3. 1. 2011 dalje se v tečajnici dnevno objavlja tečaj za izraelski šekel. - Latvija se je s 1. 1. 2014 pridružila evrskemu območju. Na ta dan je evro nadomestil latvijski lats (LVL) po fiksnem menjalnem razmerju 1 EUR = 0,702804 LVL. - Litva se je s 1. 1. 2015 pridružila evrskemu območju. Na ta dan je evro nadomestil litvanski litas (LTL) po fiksnem menjalnem razmerju 1 EUR = 3,45280 LTL. - Pri britanskem funtu je 26. 5. 2015 tekom dneva prišlo do izredne posodobitve tečaja GBP na Dnevni tečajnici - referenčni tečaji ECB z dne 25. 5. 2015, s čimer se je sledilo popravku tečaja na spletnih straneh ECB. Prvotni tečaj za GBP, ki ga je ECB objavila, je v evrih znašal 0,71380, kasneje popravljen tečaj pa je 0,71000. - Pri mehiškem pesu je 4. 11. 2015 tekom dneva prišlo do izredne posodobitve tečaja MXN na Dnevni tečajnici - referenčni tečaji ECB z dne 3. 11. 2015, s čimer se je sledilo popravku tečaja na spletnih straneh ECB. Prvotni tečaj za MXN, ki ga je ECB objavila, je v evrih znašal 18,1848, kasneje popravljen tečaj pa je 18,0939. - Dne 1. 2. 2018 je bila XML datoteka (Prenos zadnjih podatkov) naknadno popravljena ob 17:39. - Ruski rubelj – 1. 3. 2022 je ECB zadnjič določila tečaj, in sicer 1 EUR = 117.2010 RUB. Več informacij na ECB spletni strani . Tečaj za obdobje po 1. 3. 2022 je na voljo na strani Evropske komisije, Devizni tečaj (InforEuro) | Evropska komisija (europa.eu) . - Hrvaška se je s 1. 1. 2023 pridružila evrskemu območju. Na ta dan je evro nadomestil hrvaško kuno (HRK) po fiksnem menjalnem razmerju 1 EUR = 7,53450 HRK. - Dne 21. 9. 2023 je prišlo do 90 minutnega zamika pri objavi tečajev na spletni strani. Tečaji so bili na spletni strani objavljeni ob 17:40. - Bolgarija se je s 1. 1. 2026 pridružila evrskemu območju. Na ta dan je evro nadomestil bolgarski lev (BGN) po fiksnem menjalnem razmerju 1 EUR = 1,95583 BGN. - Vir: Evropska centralna banka | Država | Valuta | Ozn. valute | Šifra valute | Tečaj | | |---|---|---|---|---|---| | Združene države | Ameriški Dolar | USD | 840 | 1,1215 | | | USD (Ameriški Dolar) | Tečaj 1,1215 | | | | | | Japonska | Japonski Jen | JPY | 392 | 177,34 | | | JPY (Japonski Jen) | Tečaj 177,34 | | | | | | Češka | Češka Krona | CZK | 203 | 24,329 | | | CZK (Češka Krona) | Tečaj 24,329 | | | | | | Danska | Danska Krona | DKK | 208 | 7,4746 | | | DKK (Danska Krona) | Tečaj 7,4746 | | | | | | Združeno kraljestvo | Britanski Funt | GBP | 826 | 0,84028 | | | GBP (Britanski Funt) | Tečaj 0,84028 | | | | | | Madžarska | Madžarski Forint | HUF | 348 | 364,68 | | | HUF (Madžarski Forint) | Tečaj 364,68 | | | | | | Poljska | Poljski Zlot | PLN | 985 | 4,3768 | | | PLN (Poljski Zlot) | Tečaj 4,3768 | | | | | | Romunija | Romunski Lev | RON | 946 | 5,3308 | | | RON (Romunski Lev) | Tečaj 5,3308 | | | | | | Švedska | Švedska Krona | SEK | 752 | 11,1230 | | | SEK (Švedska Krona) | Tečaj 11,1230 | | | | | | Islandija | Islandska Krona | ISK | 352 | 136,20 | | | ISK (Islandska Krona) | Tečaj 136,20 | | | | | | Švica | Švicarski Frank | CHF | 756 | 0,9237 | | | CHF (Švicarski Frank) | Tečaj 0,9237 | | | | | | Norveška | Norveška Krona | NOK | 578 | 10,5245 | | | NOK (Norveška Krona) | Tečaj 10,5245 | | | | | | Turčija | Turška Lira | TRY | 949 | 55,6009 | | | TRY (Turška Lira) | Tečaj 55,6009 | | | | | | Avstralija | Avstralski Dolar | AUD | 36 | 1,6056 | | | AUD (Avstralski Dolar) | Tečaj 1,6056 | | | | | | Brazilija | Brazilski Real | BRL | 986 | 5,6339 | | | BRL (Brazilski Real) | Tečaj 5,6339 | | | | | | Kanada | Kanadski Dolar | CAD | 124 | 1,5758 | | | CAD (Kanadski Dolar) | Tečaj 1,5758 | | | | | | Kitajska | Kitajski Juan Renminbi | CNY | 156 | 7,4894 | | | CNY (Kitajski Juan Renminbi) | Tečaj 7,4894 | | | | | | Hongkong | Hongkonški Dolar | HKD | 344 | 8,8023 | | | HKD (Hongkonški Dolar) | Tečaj 8,8023 | | | | | | Indonezija | Indonezijska Rupija | IDR | 360 | 20.170,57 | | | IDR (Indonezijska Rupija) | Tečaj 20.170,57 | | | | | | Izrael | Izraelski Šekel | ILS | 376 | 3,4853 | | | ILS (Izraelski Šekel) | Tečaj 3,4853 | | | | | | Indija | Indijska Rupija | INR | 356 | 106,4590 | | | INR (Indijska Rupija) | Tečaj 106,4590 | | | | | | Koreja, Republika | Južnokorejski Von | KRW | 410 | 1.489,17 | | | KRW (Južnokorejski Von) | Tečaj 1.489,17 | | | | | | Mehika | Mehiški Peso | MXN | 484 | 20,7719 | | | MXN (Mehiški Peso) | Tečaj 20,7719 | | | | | | Malezija | Malezijski Ringit | MYR | 458 | 4,5788 | | | MYR (Malezijski Ringit) | Tečaj 4,5788 | | | | | | Nova Zelandija | Novozelandski Dolar | NZD | 554 | 1,9748 | | | NZD (Novozelandski Dolar) | Tečaj 1,9748 | | | | | | Filipini | Filipinski Peso | PHP | 608 | 70,804 | | | PHP (Filipinski Peso) | Tečaj 70,804 | | | | | | Singapur | Singapurski Dolar | SGD | 702 | 1,4338 | | | SGD (Singapurski Dolar) | Tečaj 1,4338 | | | | | | Tajska | Tajski Baht | THB | 764 | 37,738 | | | THB (Tajski Baht) | Tečaj 37,738 | | | | | | Južna Afrika | Južnoafriški Rand | ZAR | 710 | 18,4769 | | | ZAR (Južnoafriški Rand) | Tečaj 18,4769 | | | | | ## Obrestne mere Vir: https://www.bsi.si/sl/statistika/obrestne-mere > Statistika obrestnih mer pomaga pri odločitvah o varčevanju, zadolževanju in investicijah. Preverite obrestne mere za posojila, vloge, temeljne in zamudne OM. ### Obrestne mere Obrestne mere so pomemben dejavnik, s katerim centralne banke vplivajo na cene, gospodarsko rast in stabilnost. Obrestne mere bank vplivajo na odločitve posameznikov in podjetij o varčevanju ali zadolževanju, na donosnost investicij in na vrednost valute države. Statistika obrestnih mer bank in hranilnic (monetarnih finančnih institucij) spremlja obrestne mere na denarnem trgu, obrestne mere za prejete vloge ter dana posojila gospodinjstvom in podjetjem (nefinančnim družbam), kot tudi revalorizacijske stopnje. Mesečno spremljamo obrestne mere za obstoječe in nove posle ter na osnovi teh podatkov izračunamo agregirane povprečne obrestne mere po različnih kategorijah za Slovenijo. Obrestne mere po kategorijah objavljamo mesečno v odstotkih na letni ravni. Objavljamo tudi obrestne mere Evropske centralne banke , evrsko kratkoročno obrestno mero (€STR) , temeljne in zamudne obrestne mere , dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem kriteriju in povprečne efektivne obrestne mere potrošniških kreditov . ### Napovedujemo | 01. oktober | Obrestne mere monetarnih finančnih institucij avgust 2026 | 02. november | Obrestne mere monetarnih finančnih institucij september 2026 | |---|---|---|---| ### Tabele Bilten (tabele 2. 1.–2. 5.) ### Podatkovne serije Obrestne mere Banke Slovenije Obrestne mere na denarnem trgu Obrestne mere monetarnih finančnih institucij Obrestne mere MFI za posojila gospodinjstvom po vrsti posojila in nefinančnim družbam po velikosti družbe Dolgoročna obrestna mera po konvergenčnem kriteriju ### Povezave do drugih virov podatkov Podatkovni portal ECB Podatkovna baza SiStat Podatki EUROSTAT ## Finančno opismenjevanje Vir: https://www.bsi.si/sl/financno-opismenjevanje > Bi obiskali Banko Slovenije? Veste, kaj je Atlantova skrivnost in kje jo lahko odkrijete? Ste se že podali na Lov za izgubljenim denarjem?Udeležite se naših programov finančnega opismenjevanja. Lahko nas obiščete v sklopu izobraževalnih dni ali pa se odločite le za obisk Muzeja Banke Slovenije, v katerem na zabaven in interaktiven način pojasnimo ključne naloge centralne banke. Osnovnošolci se nam lahko pridružijo na počitniškem dnevu, organiziramo pa tudi projekte za šole, kot sta Mojstri digitalne prihodnosti in Bodi FIN.Ste še vedno negotovi? Potem si za začetek oglejte mladinsko TV serijo Mladi mojstri financ in se podajte na pustolovščino s filmskimi junaki.Naši programi so na voljo za vse starostne skupine in so brezplačni. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. ### Finančno opismenjevanje Finančnemu izobraževanju se v Banki Slovenije posvečamo že od leta 2017, leta 2021 pa je postalo eden od naših strateških ciljev, kar pomeni, da mu v zadnjih letih namenjamo vse več pozornosti in se trudimo razvijati karseda zanimive in uporabne programe za vse starostne skupine. Učenci in dijaki nas lahko obiščejo v sklopu izobraževalnih dni, ki jih prilagodimo tudi za študente in odrasle, med počitnicami pa organiziramo počitniške dneve za osnovnošolce od 1. do 9. razreda. Prav tako v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami izvajamo projekta finančnega opismenjevanja Mojstri digitalne prihodnosti in Bodi FIN, namenjena izobraževanju mladih izven prostorov Banke Slovenije. ## Kontakti Vir: https://www.bsi.si/sl/kontakti > Poiščite odgovore na najpogostejša vprašanja. Če med njimi ne najdete odgovora, naj kontaktirajte preko spletnega obrazca. Za dostavo pošte lahko uporabite tudi naš varen poštni predal – VEP ali sprejemno pisarno (vložišče) Banke Slovenije. Na voljo so vam tudi storitve Blagajne Banke Slovenije ter knjižnice. Za dodatne informacije pa so na voljo tudi kontakti osebe za dostop do informacij javnega značaja, pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (VOP, DPO) ter kabineta guvernerja in komuniciranje.Telefon: 01 471 90 00; delovni čas: vsak delavnik od 9. do 13. ure ### Pogosta vprašanja in odgovori V Republiki Sloveniji lahko menjalniške posle skladno z Zakonom o deviznem poslovanju, ki ureja menjalniško poslovanje, opravljajo banke, hranilnice in menjalci , ki so pridobili dovoljenje Banke Slovenije. Navedeni subjekti se samostojno odločajo, katere tuje valute bodo menjali. Banka Slovenije nima pooblastila, da bi od navedenih subjektov zahtevala poročanje, katere tuje valute menjajo. Osnovni plačilni račun je oblika transakcijskega oziroma plačilnega računa, do katerega ima v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih pravico vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Banka (oziroma hranilnica) mora oziroma lahko zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa le v primerih, ko zakon to izrecno določa, prav tako pa posebna pravila veljajo tudi glede enostranske odpovedi pogodbe s strani banke. Osnovni plačilni račun mora v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih vključevati vsaj storitve, potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa; storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun in dvig gotovine s plačilnega računa v Evropski uniji na bančnem okencu ali na bankomatih med obratovalnim časom banke ali izven njega; izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev, plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili, in izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na terminalih, okencih in prek spletnih storitev banke. - če potrošnik že ima plačilni račun pri banki v Republiki Sloveniji, ki mu omogoča uporabo plačilnih storitev, ki so na voljo v okviru osnovnega plačilnega računa (razen kadar potrošnik navede, da je bil obveščen o tem, da bo ta plačilni račun zaprt), torej če ima že plačilni račun, ki mu omogoča enak nabor storitev kot osnovni plačilni račun ali - potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke, pri kateri želi odpreti osnovni plačilni račun. - če je potrošnik osnovni plačilni račun namerno uporabljal za nezakonite namene; - če na osnovnem plačilnem računu več kot 24 zaporednih mesecev ni bilo nobene transakcije; - če je potrošnik predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico do osnovnega plačilnega računa, kadar na podlagi točnih informacij takšne pravice ne bi pridobil; - če potrošnik ne prebiva več zakonito v Evropski uniji; - če potrošnik naknadno odpre plačilni račun pri drugi banki, ki mu omogoča uporabo plačilnih storitev, ki so na voljo v okviru osnovnega plačilnega računa; - če potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke; - pod pogoji, ki jih glede odstopa od pogodbe določa drug zakon. ### Splošne informacije Telefon 01 471 90 00 Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 12. ure. ### Za dostavo pošte lahko uporabite tudi naš varen poštni predal – VEP Na varen elektronski predal, ki je registriran v sistemu VEP.SI , lahko pošiljatelj pošilja sporočila le znotraj sistema VEP.SI , a mora biti registrirani uporabnik te storitve. Med takšno pošto spadajo predvsem elektronske priporočene pošiljke brez povratnice (R), elektronske priporočene pošte s povratnico (AR) in elektronska pošta po ZUP, ZSReg in ZPP. VEP.SI Banke Slovenije deluje skladno z veljavnim pravnim redom Republike Slovenije in Evropske unije ter v skladu s tehničnimi zahtevami ETSI, standardom RFC in družino standardov ISO/IEC ter drugih sorodnih standardov. ### Sprejemna pisarna (vložišče) Banke Slovenije Naslov: Slovenska cesta 35 1505 Ljubljana Ponedeljek, torek, sreda in četrtek: od 9. do 12. ure ter od 14. do 15.30 Petek: od 9. do 12. ure ter od 14. do 15. ure ### Blagajna Banke Slovenije Na blagajni na Štefanovi ulici 1 lahko: Ponedeljek, torek, četrtek in petek: od 9. do 13. ure Sreda: od 9. do 13. ure ter od 14. do 15.30 - zamenjate poškodovane bankovce, - zamenjate tolarske bankovce in bone, - zamenjate manjše količine kovancev (zgolj fizične osebe), - kupite numizmatične izdelke. ### Knjižnica Banke Slovenije Knjižnica Banke Slovenije je organizacijski del Banke Slovenije in ne opravlja knjižnične dejavnosti kot javna služba, vendar je odprta tudi za zunanje uporabnike in je vključena v nacionalni vzajemni bibliografski sistem COBISS . ### Dostopnost knjižnice za zunanje uporabnike Vpis in izposoja sta brezplačna. Urejena je tudi medknjižnična izposoja. Zunanjim uporabnikom je – ob predhodni najavi vsaj en dan pred obiskom – omogočen obisk knjižnice v delovnem času. ponedeljek, torek, četrtek in petek: med 10. in 12. uro, ter med 14. in 15. uro. Telefon: 01 471 91 91 e-naslov: [email protected] Prav tako je potrebno vsaj dan pred obiskom po elektronski pošti poslati seznam želene literature. Naročeno gradivo prevzame v recepciji Banke Slovenije. Izposoja na dom je omejena na tri knjige in dve reviji. ### Odgovorna in uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja Jurij Žitko e-naslov: [email protected] ### Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov Mojca Trstenjak, pooblaščenka za skladnost e-naslov: [email protected] ### Kabinet guvernerja in komuniciranje Sonja Primožič, direktorica oddelka Kabinet guvernerja in komuniciranje Kabinet guvernerja e-naslov: [email protected] tel: 01 47 19 105 Odnosi z javnostmi e-naslov: [email protected] tel: 01 47 19 123 ### Poslovanje Banke Slovenije v letu 2026 Banka Slovenije deluje vsak dan razen sobote, nedelje, praznikov in dela prostih dni. | Datum | Praznik | |---|---| | 1. januar | Novo leto | | 2. januar | Novo leto | | 8. februar | Slovenski kulturni praznik, Prešernov dan | | 6. april | Velikonočni ponedeljek | | 27. april | Dan upora proti okupatorju | | 1. maj | Praznik dela | | 2. maj | Praznik dela | | 25. junij | Dan državnosti | | 15. avgust | Marijino vnebovzetje | | 31. oktober | Dan reformacije | | 1. november | Dan spomina na mrtve | | 25. december | Božič | | 26. december | Dan samostojnosti in enotnosti |