# Baza znanja: zbs-giz.si _Ustvarjeno z crawl_kb.py iz javnih strani; samo podatki s spletnega mesta._ _Jezik baze: sl — --lang_ ## Kontaktni podatki - **E-pošta:** bancni.vestnik@zbs-giz.si, ic@zbs-giz.si, info@zbs-giz.si, izvajalec.irps@zbs-giz.si, ksenija.jaklin@zbs-giz.si - **Telefon:** +386 1 24 29 751 ## Pregled vsebine - GIZ | - O ZBS - Splošni podatki - Organiziranost - Ustanovni akti in poročila - Kontakt - Informacije za stranke bank - Pogosta vprašanja in odgovori - Z banko skozi življenje - Finančno opismenjevanje - ABC bančnih izrazov - Programska orodja - SEPA - IRPS - Terminski plan - Statistični podatki lizing dejavnost - Kodeks - Načela - Smernice - Standardi in priročniki - Publikacije - Strokovna izobraževanja - Mednarodna izmenjava - Sporočila za javnost in novice - V Sloveniji znova zaznane SMS-prevare: goljufi se izdajajo za otroke in prosijo za denar - Bančni sektor podpira dostopnost gotovine, želi pa, da bo rešitev dolgoročno vzdržna in pravična - Evropska centralna banka izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev za sodelovanje v pilotnem projektu digitalnega evra - Uvedba enotnega ESG vprašalnika prek portala SISBIZ od 1. septembra 2026 - Nova doba financ: digitalni razvoj zahteva tudi varnost in finančno pismenost ## GIZ | Vir: https://www.zbs-giz.si/ ### Bančni sektor podpira dostopnost gotovine, želi pa, da bo rešitev dolgoročno vzdržna in pravična Združenje bank Slovenije podpira namen predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ki naj bi uporabnikom... ### Nova doba financ: digitalni razvoj zahteva tudi varnost in finančno pismenost V Ljubljani je 19. oktobra 2026 potekal posvet Nova doba financ in zavarovalništva: digitalno, trajnostno in odporno, na katerem so predstavniki finančnega in zavarovalniškega sektorja ter drugih... ### Gospodarski krog: Dostopnost do plačilnih sredstev da, vendar ob enakih konkurenčnih pogojih in brez dodatnega bremena za slovensko gospodarstvo Gospodarski krog podpira dostopnost gotovine in pravico potrošnikov do izbire načina plačevanja. Ob tem pa... ### V Sloveniji znova zaznane SMS-prevare: goljufi se izdajajo za otroke in prosijo za denar V Sloveniji so bile znova zaznane SMS-prevare, pri katerih se goljufi izdajajo za otroke oziroma druge... ### Enoten ESG vprašalnik bo prek sistema SISBIZ podjetjem poenostavil posredovanje podatkov bankam Na dogodku, ki ga je 8. septembra 2026 organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z... ### Gospodarski krog: Razvojna kapica je nujen korak v globalni konkurenci za razvojne kadre V Gospodarskem krogu razvojno kapico, ki jo uvaja Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS),... ### Bančni sektor podpira dostopnost gotovine, želi pa, da bo rešitev dolgoročno vzdržna in pravična Združenje bank Slovenije podpira namen predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ki naj... ### Slovenija nujno potrebuje ukrepe za večjo konkurenčnost Gospodarstvo združeno za razvojno naravnane ukrepe, ki bi spodbujali delovno aktivnost ter prispevali k... ### Gospodarski krog: Za več najemnih stanovanj so potrebne prave davčne spodbude in dobra pravna zaščita Gospodarski krog, ki povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, podpira... ### Gospodarski krog: Padec konkurenčnosti je opozorilo, ki zahteva hiter razvojni dogovor Slovenija je na mednarodni lestvici konkurenčnosti IMD med 70 gospodarstvi zdrsnila na najnižje 49. mesto,... ### Evropska centralna banka izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev za sodelovanje v pilotnem projektu digitalnega evra 14. julij 2026: Evropska centralna banka (ECB) je izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev (PSP) iz držav... ### Uvedba enotnega ESG vprašalnika prek portala SISBIZ od 1. septembra 2026 Združenje bank Slovenije obvešča, da bo s 1. septembrom 2026 v okviru sistema SISBIZ vzpostavljena nova ESG... ### Nova doba financ: digitalni razvoj zahteva tudi varnost in finančno pismenost V Ljubljani je 19. oktobra 2026 potekal posvet Nova doba financ in zavarovalništva: digitalno,... ### V Sloveniji znova zaznane SMS-prevare: goljufi se izdajajo za otroke in prosijo za denar V Sloveniji so bile znova zaznane SMS-prevare, pri katerih se goljufi izdajajo za otroke oziroma... Vsa sporočila in informacije ### Strokovno srečanje za člane nadzornih svetov in uprav bank in hranilnic Bank in hranilnic – članic Združenja Zaposlenih v bančnem sektorju Lizing družb – članic in nečlanic Zaposlenih v lizing družbah Financiranje strank (brez potrošnikov) - Bančništvo - Lizing dejavnost - Bančništvo - Lizing dejavnost ### Bančni vestnik Edina slovenska strokovna revija za področje denarništva in bančništva je praznovala častitljivih 70 let. ### Informacije za izdajatelje e- Računov Informacije za prejemnike eRačunov so na voljo tukaj… ### Članice 10 bank 3 hranilnice 11 lizing podjetij ### Ali ste vedeli? Pri poslih, daljših od enega leta, imate možnost razmejiti obresti tako, da banka obračuna obresti konec vsakega koledarskega leta. ### Posojilo Vrsta dolga. Posojilojemalec od posojilodajalca prejme oz. si sposodi vsoto denarja, ki jo mora v določenem obdobju vrniti. Vračilo je lahko v enem ali več obrokih. ## O ZBS Vir: https://www.zbs-giz.si/zbs/ ### O Združenju bank Slovenije Domača stran / O Združenju bank Slovenije ### Nadzorni svet ima med ostalim naslednje pristojnosti: - imenuje in razrešuje predsednika nadzornega sveta in njegova namestnika, - nadzoruje vodenje dejavnosti, ki jo opravlja Združenje, - sprejema letni program dela Združenja in letni finančni načrt, - sklicuje seje skupščine, - imenuje in razrešuje direktorja ZBS, - imenuje in razrešuje odgovornega urednika in člane uredniškega odbora javnih glasil. ### Skupščina je najvišji organ Združenja bank Slovenije, njene pristojnosti so med ostalim: - sprejema letna poročila o delu Združenja, njegovih organov ter drugih delovnih teles, - imenuje in razrešuje člane nadzornega sveta in njihove namestnike, - odloča o pristopu nove članice v Združenje, - sprejema stališča o ostalih vprašanj s področja dela Združenja. ### Direktorica mag. Stanislava Zadravec Caprirolo zastopa in predstavlja Združenje bank Slovenije. ### Člani nadzornega sveta Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta Nova Ljubljanska banka d.d. Renato Založnik, namestnik predsednika nadzornega sveta András Hámori, namestnik predsednika nadzornega sveta UniCredit Banka Slovenija d.d. Banka Intesa Sanpaolo d.d. Deželna banka Slovenije d.d. Primorska hranilnica Vipava d.d. BKS Bank Ag, bančna podružnica RCI Banque Societe Anonyme, bančna podružnica ### Namestniki članov Nova Ljubljanska banka, d.d. ### Zveza komunalnih bank Zveza komunalnih bank (Zveza), ki velja za predhodnika Združenja bank Slovenije (ZBS), je bila ustanovljena leta 1956 na pobudo takrat nastajajočih komunalnih bank. Uveljavila se je kot organizacijska oblika komunalnih bank za vodenje razprav glede odprtih vprašanj, dogovarjanje, izmenjavo izkušenj in mnenj ter zastopanje in uresničevanje skupnih interesov vseh članic. Sedanje ZBS svoje naloge opravlja po teh načelih opravlja tudi danes. Prve aktivnosti Zveze so bile usmerjene predvsem v pomoč novim komunalnim bankam pri vprašanjih kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja. V tistem času je veliko težavo predstavljalo tudi zagotavljanje virov sredstev za odobravanje kreditov gospodarstvu in prebivalstvu, saj so bila začetna sredstva na novo ustanovljenih komunalnih bank skromna in nezadostna. Zato je svoje aktivnosti usmerila tudi v pomoč pri pridobivanju varčevalcev ter strank, organiziranju in pospeševanju pridobivanja sredstev, obenem pa so komunalne banke preko zveze začele enotno nastopati v odnosu do organov oblasti. Zveza je skrbela tudi za strokovno pripravo novih kadrov za delo v bankah. Naloge so se izvajale v okviru oblikovanih odborov za posamezna strokovna vprašanja. Strniti je moč, da je bila zagotovo ena najpomembnejših nalog Zveze razvoj slovenskih bank in cilj, da čim prej dosežejo raven, obseg in vrsto poslov, ki so značilnih za poslovne banke. Prve ustanovne skupščine Zveze komunalnih bank LR Slovenije so se 7. marca 1956 v Ljubljani udeležili direktorji okrajnih in občinskih komunalnih bank: ### Obveščanje Intenzivno osveščanje in opozarjanje prebivalstva na prednosti ter koristi denarnega varčevanja je pripeljalo do razvoja različnih oblik zbiranja prihrankov, med drugim tudi do uvedbe šolskega varčevanja. Hranilne vloge so bile v tistem času posebej pomemben vir za banke, predstavljale so kar med 40 in 70 odstotki sredstev bank. Zveza je opravljala tudi funkcijo obveščanja bank glede novosti pri poslovanju, posebej s področja knjigovodstva, ki se je zlasti na začetku izjemno hitro spreminjalo in prilagajalo novim nalogam. Prvo Obvestilo za strokovne potrebe bančnih delavcev, ki je najprej nastalo pri Narodni banki FLRJ, centrali za LR Slovenijo v Ljubljani, čigar prva številka je izšla je prve dni januarja 1952, velja za predhodnika današnjega Bančnega vestnika, revije za denarništvo in bančništvo. Prvi urednik Obvestil je bil Jožko Žiberna, ki jih je urejal v letih od 1951 do 1953. Obvestila so bila takrat poluradni obveščevalec in svetovalec. Leta 1953 so dobila ime Bančni vestnik, ki je takrat izhajal v okviru Narodne banke FLRJ, centrale in podružnic v LR Sloveniji. Leta 1954 je Bančni vestnik postal javno glasilo, od leta 1967 revijo izdaja interesna organizacija slovenskih bank – Združenje bank Slovenije. Tudi danes. ### Mejniki Pomemben mejnik v razvoju bančništva je bilo tudi leto 1961, ko je bila opravljena razmejitev opravljanja bančnih poslov z narodno banko in so komunalne banke prevzele kreditiranje gospodarstva v celoti, narodna banka pa je prevzela ves plačilni promet družbenih pravnih oseb, družbeno knjigovodstvo in sklade. Pri predpripravah na razmejitev je sodelovala tudi Zveza. Takrat novi Zakon o bankah je leta 1961 prvič uporabil termin poslovne banke in bankam omogočil možnost opravljanja plačilnega prometa ter kreditnih poslov s tujino in devizno valutnih poslov v državi. Reorganizacija, ki so jo narekovale potrebe, razvoj dela in tudi regulativa ni bila samo posebnost bank, temveč je vplivala tudi na delovanje Zveze, ki se je z novo pogodbo o ustanovitvi 30. marca 1966 reorganizirala v Združenje poslovnih bank in hranilnic, s sedežem na Šubičevi ulici 2, v Ljubljani. ## Splošni podatki Vir: https://www.zbs-giz.si/splosni-podatki/ ### Podatki in kazalci Domača stran / Podatki in kazalci ## Organiziranost Vir: https://www.zbs-giz.si/organiziranost/ ### Organiziranost Domača stran / Organiziranost - TEMELJNA DEJAVNOST - LIZING DEJAVNOST - BANČNI VESTNIK - IZOBRAŽEVALNI CENTER ### Splošne zadeve in temeljna dejavnost Karmen Strgar, poslovna sekretarka Mag. Kristijan Hvala , vodja področja ekonomike poslovanja Novica Novaković , vodja pravne pisarne Borut Tomažič , specialist za plačilne storitve Azra Beganović, strokovna sodelavka Aleksandra Žibrat , urednica publikacij in PR koordinatorka ### Lizing dejavnost Boris Bajt , vodja lizing področja ### Bančni vestnik Mateja Lah Novosel , odgovorna urednica revije ### Izobraževalni center Ksenija Jaklin , namestnica vodje Področje dela Uredniškega odbora je določeno s ustreznimi pravnimi akti, ki definirajo njegovo delo: Uredništvo revije se v tem okviru loteva obdelave teoretičnih in splošnih vprašanj finančne narave, ki so razumljivi čim širšemu krogu bralcev. Več informacij na povezavi: https://www.zbs-giz.si/bancni-vestnik/o-reviji . Izpitni odbor ima naslednje naloge in pristojnosti: Izpitna komisija ima naslednje naloge: Pristojnosti odbora za izobraževanje v povezavi s pridobivanjem in priznavanjem Triple E EFCB certifikata so naslednje: Obravnava pritožbe kandidatov, ki : Komisija za preizkus znanj so naslednje: - spremlja in proučuje dogajanja na področju dokumentarnih instrumentov; dokumentarni in standy akreditiv, garancija, dokumentarni in čisti inkaso, mednarodni ček, - sodeluje v Komisiji za bančno tehniko in prakso pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu, - zasleduje negativne pojave pri delu z dokumentarnimi akreditivi, - spremlja in sodeluje pri pripravah za uvedbo novih mednarodnih poti in instrumentov plačil in zavarovanja, - sodeluje v Nacionalnem Odboru Madnarodne trgovinske zbornice za Slovenijo, - skrbi za prenos informacij, znanja in izkušenj s področja mednarodnih dokumentarnih instrumentov v slovenske banke. - predlaga, usmerja in koordinira razvoj skupnih informacijskih rešitev članic, - promovira uporabo skupnih informacijskih rešitev pri članicah, - zagotavlja razvoj in uporabo bančnih standardov za izmenjavo podatkov, - spremlja tehnološki razvoj na področju bančnih informacijskih tehnologij, - spremlja zakonodajo in standarde s področja informatike, - sodeluje z ostalimi delovnimi telesi ZBS, - koordinira aktivnosti z zunanjimi institucijami. - deluje na področju varovanja informacij, - izmenjuje izkušnje pri implementaciji varnostnih določil in standardov za varovanje informacij ISO 27000, - izmenjuje konkretne rešitve pri varovanju informacij ter - operativno rešuje incidente na področju varovanja informacij. - spremlja novo sprejetih predpisov, sprememb in dopolnitev relevantnih veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji, - spremlja sprejete dokumente Evropskega organa za vrednostne papirje (ESMA), - sodeluje pri nastanku zakonodaje, še posebej na področju trga finančnih instrumentov, - sodeluje z nadzornikom članic ZBS za področje investicijskega bančništva – Agencijo za trg vrednostnih papirjev na področju podajanja predlogov za spremembe in dopolnitve podzakonskih aktov, ki izhajajo iz Zakona o trgu finančnih instrumentov, - sodeluje z Ministrstvom za finance in Finančno upravo RS na področju pojasnjevanja nerešenih vprašanj na področju zakonodaje ter pridobivanje uradnih pojasnil. - daje pobude in sodeluje pri ugotavljanju izobraževalnih potreb za bančno dopolnilno izobraževanje in usposabljanje, - pripravlja stališča, predloge in izhodišča za pripravo izobraževalnih programov, - sodeluje pri definiranju ciljev pomembnejših izobraževalnih oblik, - sodeluje pri pripravi izhodišč in oblikovanju predlogov standardov znanj za poklicne profile v bančništvu, - sodeluje pri ugotavljanju potreb in pripravi predlogov za certificirano izobraževanje, - sodeluje pri pripravi pobud in predlogov pri vključevanju bančnih znanj v sistem formalnega izobraževanja, - sodeluje pri evalvaciji izobraževanja. - spremlja zakonodajo, ki ureja področje kartičnega poslovanja ter mobilnega plačevanja in pripravlja strokovna stališča za spremembe ter po potrebi koordinira uvajanje zakonskih sprememb (vključno z zahtevami evropskih teles) - sktivno sodeluje v SEPA telesih pri EPC ter o svojem delu in sprejetih določitvah informira matični odbor, ki skrbi za Projekt SEPA - spremlja in preučuje dogajanja s področja kartičnega poslovanja in mobilnega plačevanja doma in v tujini ter o tem obvešča banke (npr. mandati kartičnih sistemov, novosti, …) - postavlja strategije za preprečevanje zlorab in skrbi za povečevanje pomena varnosti pri kartičnem poslovanju in mobilnem plačevanju - v interesu bank članic skrbi za strokovno sodelovanje z Banko Slovenije, pristojnimi ministrstvi in zunanjimi institucijami - dogovarja temelje medbančnih infrastrukturnih standardov in sodelovanja v Sloveniji ter nadzira izvajanje medbančnih dogovorov (npr.: Plačilni sistem poravnava bankomatov in Poravnava kartic), - pripravlja podlage za komuniciranje z javnostmi s področja delovanja. - strokovno sodeluje pri sklepanju, izvajanju in spremljanju kolektivne pogodbe dejavnosti, - daje usmeritve pogajalski skupini Združenja za njeno delo pri sklepanju kolektivne pogodbe, - ocenjuje delo pogajalske skupine glede doseženih dogovor s pogajalsko skupino sindikatov, - posreduje Nadzornemu svetu predloge v zvezi s sprejemanjem kolektivne pogodbe, - zavzema stališča in mnenja ali daje predloge o vseh drugih zadevah ali vprašanjih, ki se urejajo v okviru določb kolektivne pogodbe ali za katere ugotovi, da so skupnega pomena za članice. - spremlja tekoči razvoj notranjega revidiranja in prenos v bančno prakso, - pripravlja problemske delavnice in tako uvaja dobro prakso pri revidiranju in svetovanju, - sodeluje s slovenskimi strokovnimi institucijami in s tujimi pri reševanju strokovnih in drugačnih problemov posameznih članic odbora in zagotavlja enotno razlago določenih zadev s področja notranjega revidiranja pri pristojnih institucijah, - skrbi za povezavo z drugimi odbori na ZBS, - se povezuje s sekcijo za notranjo revizijo pri Slovenskem inštitutu za revizijo. - spremlja in proučuje dogajanja s področja domačega plačilnega prometa in plačilnega prometa s tujino in o tem obvešča članice, - zasleduje negativne pojave v plačilnem prometu in opozarja članice nanje, - sodeluje pri reševanju nalog, naloženih s strani Odbora za plačilne storitve, - spremlja procese vključevanja v evropske plačilne sisteme, - aktivno sodeluje z Banko Slovenije, Ministrstvom za finance in drugimi zunanjimi institucijami; predvsem z Evropskim bančnim združenjem in Evropskim plačilnim svetom, - obravnava SEPA vsebine in odloča o predlogih posredovanih s strani delovnih ter podpornih skupin in pripravlja predloge za odločanje na projektnem svetu. - obravnavanje problematike in zavzemanje stališč s področja financiranja podjetij, - dajanje pripomb k osnutkom nastajajočih zakonov in drugih predpisov za področja kreditiranja podjetij ter priprava morebitnih pobud za spremembe zakonodaje in predpisov, - izmenjava informacij in komunikacija z ostalimi deležniki. - spremlja in proučuje dogajanja s področja poslovanja s privatnimi komitenti, - spremlja in obravnava predloge in gradiva, ki mu jih posredujejo delovne skupine, - obravnava tematike, ki so v skladu s programom dela Združenja in se nanašajo na področje poslovanja s privatnimi komitenti, - spremlja zakonodajo in druga navodila s tega področja. - strateško načrtovanje komuniciranja in PR aktivnosti ter - uskladitev konkretnih komunikacijskih in PR besedil. - nudi pravno svetovanje v zadevah, ki so skupnega pomena za vse članice, - zavzema stališča v zvezi s pravnimi vprašanji s področja bančništva, - daje pripombe k osnutkom nastajajočih zakonov in drugih predpisov za tista področja, za katera pri Združenju niso oblikovani posebni odbori, - pripravlja pobude za spremembe zakonodaje in predpisov, - pripravlja oz. sodeluje pri pripravi osnutkov pobud za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih predpisov – na podlagi predlogov članic ali nadzornega sveta Združenja, - izmenjuje informacije in obravnava tekočo problematiko. - stalno spremlja problematiko izvajanja zakona o preprečevanju pranja denarja, - periodično usklajuje navodila za izvajanje zakona, - pripravlja odgovore na vprašanja članic s področja problematike izvajanja zakona o preprečevanju pranja denarja. - obravnava problematiko in oblikuje stališča s področij kreditiranja podjetij in prestrukturiranje, - sodeluje v smislu točke 4.3 Bančnega kodeksa, - daje pripombe k osnutkom nastajajočih zakonov in drugih predpisov za področja kreditiranja podjetij in prestrukturiranja - pripravlja pobude za spremembe zakonodaje in predpisov, - izmenjuje informacije in obravnava tekočo problematiko. - spremlja in proučuje dogajanja s področja računovodstva ter o tem obvešča članice, - spremlja delo odbora za računovodstvu pri Evropski bančni federaciji in drugih mednarodnih inštitucijah s področja računovodstva, - skrbi za dopolnitve Priročnika za knjiženje poslovnih dogodkov v bankah, - spremlja zakonodajo s področja davka na dodano vrednost in pripravlja razlage in obravnavo finančnih storitev z vidika DDV, - odgovarja na vprašanja članic s področja računovodstva. - poenotenje izhodišč glede upravljanja s tveganjem skladnosti (compliance risk) in delovanja funkcije skladnosti, - izmenjava izkušenj glede spremljanja in poročanja o tveganju skladnosti ter o svetovanju in izobraževanju v zvezi z obvladovanjem tveganja skladnosti, - priprava in noveliranje Priporočil za izvajanje funkcije skladnosti v bankah, - izmenjava mnenj glede osnovnih funkcij in delovanja te funkcije v bankah in hranilnicah (svetovalna, izobraževalna in nadzorna funkcija), - izmenjava prakse glede organiziranosti in o ostalih pomembnih ter aktualnih zadevah. - spremlja in uveljavlja standarde na SWIFT področju, - svetuje s področja SWIFT standardov, - uveljavlja Strategijo SWIFT 2015, - širi uporabo SWIFT v Sloveniji, predvsem za potrebe T2S (TARGET2 Securities). - sledi načrtom in najboljšim praksam pri vključevanju dejavnikov ESG v bančne procese ter seznanjanje s predpisi in regulativnimi zahtevami na tem področju, - skrbi za izmenjavo in prenos informacij, znanja ter izkušenj s področja trajnostnega financiranja in vključevanja elementov ESG ter odgovori na vprašanja članic s tega področja, - promovira smernice trajnostnega financiranja ter druge dokumente odbora, - spremlja in usmerja delo posebnih delovnih skupin za obravnavo specialnih vsebin s področja ESG in sodelovanje z drugimi odbori, ki pokrivajo komplementarne funkcije, - sodeluje pri izobraževalnih aktivnostih IC ZBS s področja dela in komuniciranja z javnostmi ter drugimi deležniki. - sledi načrtom in praksi upravljanja s kreditnimi, tržnimi in operativnimi tveganji, - obravnava uporabo medbančnih instrumentov za upravljanje s tveganji, - sodeluje pri načrtovanju in izvedbi izobraževanja o upravljanju s tveganji, - spremlja in usmerja delo posebnih skupin za obravnavo posameznih tveganj, - promovira uporabo novih pristopov k upravljanju s tveganji v slovenskem bančništvu, - koordinira in pripravlja stališča članic do Banke Slovenije in drugih organov v Sloveniji ter v Evropi. - sodeluje z inštitucijami s področja fizičnega varovanja bank, - spremlja dogodke in trende na področju varovanja oseb ter premoženja, - izvaja nacionalne raziskave o oblikah napadov na banke in sodeluje v enaki raziskavi na evropski ravni, - obravnava predloge regulatornih sprememb s področja. - koordinira članice v odnosu do Banke Slovenije, Ministrstva za finance, Ljubljanske borze in drugih institucij, kadar se z ukrepi, novimi tehnologijami itd. lahko posega ali pa vpliva na bančno poslovanje, - na temelju relevantnih makroekonomskih parametrov razpravlja in predlaga ustrezne ukrepe in možne strateške usmeritve za vnaprej definirano časovno obdobje, - predlaga stališča Nadzornemu svetu Združenja za razpravo s »finančnimi oblastmi«, - izmenjuje izkušenje pri upravljanju s tveganji pri članicah, - nudi strokovno pomoč pri definiranju izobraževalnih programov in potreb ter publicistične dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Združenja. - spremlja in obravnava projekta Target 2 Securities, - proučuje načine vrednotenja in knjiženja finančnih instrumentov, - enotno nastopa glede vrednotenja in sodelovanja z zunanjimi institucijami (regulator, stranke), - obravnava problematiko poddepojev, - ureja odnos s Klirinško depotno družbo, - aktivno sodeluje pri oblikovanju in interpretaciji predpisov s tega področja, - obravnava vprašanje globalnega skrbništva in mednarodnih poravnav, - obravnava vprašanje skrbništva investicijskih skladov oziroma depozitarnih bank investicijskih skladov, - aktivno sodeluje pri davčnih zadevah tega področja, - oblikuje enoten šifrant vrednostnih papirjev. - uveljavlja prizadevanja, da revija Bančni vestnik v okviru tem, ki jih obravnava, prispeva k uveljavljanju uspešnega, tržnega načina finančnega poslovanja, - skrbi za odprtost revije, v kateri enakovredno izražajo svoja mnenja o različnih strokovnih vprašanjih vse finančne organizacije, ne glede na to, ali so izdajateljice revije, - skrbi za strokovnost revije; avtorji prispevkov s svojimi stališči, načinom obdelave in dokumentiranostjo prispevajo k reševanju različnih strokovnih dilem izdajateljic revije, gospodarskih družb in drugih organizacij, - spodbuja aktualnost, zanimivost in strokovnost vsebinske zasnove revije, ki je zagotovljena z objavo soočanj različnih strokovnih pogledov na vprašanja s področja bančništva in financ, - skrbi za dostopnost revije širokemu krogu bralcev, uslužbencev in menedžerjev v institucijah – izdajateljicah in drugih organizacijah. - določa vsebino usposabljanja kandidatov za pridobitev Triple E EFCB certifikata, - skrbi za skladnost izpitnih vprašanj z učnimi cilji, - potrjuje katalog izpitnih vprašanj, iz katerega se oblikujejo vprašanja za posamezni izpit, - na podlagi ocen rezultatov posameznih izpitov in izpitnih vprašanj sprejema potrebne ukrepe za zagotavljanje standarda kakovosti - revidira in po potrebi predlaga dopolnitve in spremembe vsebine gradiva najmanj vsaka tri leta oz. pogosteje na predlog izpitne komisije, odbora za izobraževanje pri ZBS in vodstva ZBS. Če izpitni odbor presodi, da IC ZBS nima več ustreznih pogojev za izvajanje postopka pridobitve certifikata, predlaga ustrezne ukrepe za nadaljevanje nemotenega izvajanja izpitov. - obravnava poročila direktorice ZBS o vsaki pomembni spremembi v organizacijski strukturi, motnjah v poslovanju ali spremembi lastništva v ZBS, ki bi vplivala na proces pridobivanja certifikatov in delo izpitnega odbora - preveri pravilnost javnega razpisa za pristop k izpitu glede na 6. člen pravilnika - potrjuje izpitna vprašanja za posamezni izpitni rok, ki jih izbere vodja IC ZBS ter pri tem upošteva tudi sorazmernost izpitnih vprašanj glede na ostale izpitne roke - izvede evalvacijo izpita in izpitnih vprašanj - izvaja preizkuse znanj in ob tem nadzira korektnost poteka izpita - ugotavlja rezultate izpitov - pripravi poročilo, ki se posreduje vodji IC ZBS in ga le-ta predstavi izpitnemu odboru in odboru za izobraževanje. - daje pripombe na predlog pravilnika in predlaga spremembe - predlaga vsebino javnega in internega dela registra pridobljenih certifikatov - obravnava in spremlja uspešnost programa za pripravo na Triple E EFCB izpit - spremlja uspešnost izpitov za pridobivanje certifikata - obravnava poročilo izpitne komisije - predlaga nove vsebine in morebitne dodatne oblike in načine za pripravo na Triple E EFCB izpit glede na potrebe bank in hranilnic. - ne izpolnjujejo pogojev za vpis na izpit - menijo, da so izpitni postopki v nasprotju z omenjenim pravilnikom - se ne strinjajo z oceno izpita za pridobitev certifikata - določi podrobnejšo vsebino usposabljanja kandidatov, - določa merila za preizkus znanj - določa navodila komisijam za preizkus znanj in določa listo izpraševalcev - odloča o drugih zadevah v skladu s sklepom, - sprejema poslovnik o delu izpitnega odbora in sprejema splošne akte, potrebne za izvajanje preizkusa. - izvaja preizkuse znanj, - ugotavlja rezultate preizkusov znanj, - obravnava ugovore kandidatov, - poroča odboru in mu predlaga spremembe meril za preizkus znanj v skladu s 6. členom tega sklepa. - določa vsebino in način opravljanja izobraževalnega programa za osebje dajalca kredita - potrjuje gradiva in izpitne cilje - rešuje morebitne pritožbe - določa vsebino in način opravljanja izobraževalnega programa - potrjuje gradiva in izpitne cilje - rešuje morebitne pritožbe ## Ustanovni akti in poročila Vir: https://www.zbs-giz.si/ustanovni-akti-in-porocila/ ### Ustanovni akti in poročila Domača stran / Ustanovni akti in poročila ## Kontakt Vir: https://www.zbs-giz.si/kontakt/ ### Kontakt Odgovore na najpogostejša vprašanja splošne narave, ki sodijo v področje delovanja Združenje bank Slovenije, najdete na posebni strani pogosta vprašanja in odgovori . V kolikor tam ne najdete odgovora na svoje vprašanje, nam ga posredujte s pomočjo obrazca. Potrudili se bomo in vam čimprej odgovorili. Združenje bank Slovenije – GIZ, Ljubljana Šubičeva 2, 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 24 29 700 www.zbs-giz.si | info@zbs-giz.si | YouTube Povezava na logotip Združenja v vektorskem zapisu Komunikacija z javnostmi Tel.: +386 (0)1 24 29 700 info@zbs-giz.si | YouTube | Lizing dejavnost Tel.: +386 (0)1 24 29 700 info@zbs-giz.si Bančni vestnik Tel.: +386 (0)1 24 29 700 bancni.vestnik@zbs-giz.si Izobraževalni center Tel.: +386 (0)1 24 29 700 ic@zbs-giz.si | YouTube Izvensodno reševanje potrošniških sporov (IRPS) Tel.: +386 (0)1 24 29 700 izvajalec.irps@zbs-giz.si ## Informacije za stranke bank Vir: https://www.zbs-giz.si/informacije-za-stranke-bank/ ### Informacije za stranke bank Domača stran / Informacije za stranke bank ## Pogosta vprašanja in odgovori Vir: https://www.zbs-giz.si/pogosta-vprasanja-in-odgovori/ ### Pogosta vprašanja in odgovori Domača stran / Pogosta vprašanja in odgovori Banka ne more preveriti ujemanje podatka o IBAN z nazivom prejemnika, ker na evropskem nivoju ne obstaja register transakcijskih računov. Banka je le izvajalec plačilne storitve, za pravilnost podatkov, pa je odgovoren plačnik. V kolikor ste izvedli nakazilo na napačen IBAN, imate možnost, da se obrnete na svojo banko, ki vam bo v razumnih mejah pomagala, da bi izterjal znesek izvršene plačilne transakcije z nepravilno enolično identifikacijsko oznako. (IBAN). Morebitni stroški v povezavi z realizacijo tega zahtevka so predmet poslovne politike vsake posamezne banke. Enotno območje plačil v evrih (SEPA – Single Euro Payments Area) je okolje, v katerem lahko potrošniki, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev pri ponudnikih plačilnih storitev plačujejo in prejemajo plačila v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvršuje znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Odgovor je da. V Sloveniji je v uporabi plačilni nalog UPN QR, ki vsebuje vse zahtevane podatke za izvršitev plačila. Sicer pa se lahko za podrobna vprašanja obrnete na konkretno banko. Predlagamo vam, da vprašanje v zvezi s tarifami (ceniki) bank za posamezne storitve naslovite neposredno na konkretno banko. Sicer pa lahko informativni pregled nadomestil po posameznih bankah in hranilnicah najdete tudi na spletni strani Banke Slovenije na povezavi: https://bsi.si/placila-in-infrastruktura/pregled-in-analiza-nadomestil Identifikacijska oznaka prejemnika plačila je izračunana iz davčne številke prejemnika plačila – program za izračun je objavljen na spletni strani SEPA . V kolikor ima stranka več računov pri različnih bankah, se mora za prejem sredstev z uporabo SEPA direktna obremenitev dogovoriti z eno izmed bank, pri kateri ima odprt račun. Banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije, so pristopile k EPC shemam za SEPA kreditna plačila in SEPA direktne obremenitve (SEPA direktne obremenitve po osnovni shemi ponujajo vse članice, medtem ko SEPA direktne obremenitve po podjetniški shemi ponuja omejeno število bank). Poslovne banke v UK, ki so v registru pristopnic k posameznim SEPA shemam tudi po Brexitu ostajajo članice SEPA shem. UK banke so res del SEPA območja, niso pa več del EGP območja. To posledično vpliva tudi na obravnavo plačil z zakonodajnega vidika, saj za plačila znotraj EGP veljajo drugačna pravila/zakonodaja kot za plačila v/izven EGP). Da. Kot pojasnjeno zgoraj veljajo različne zakonodajne osnove za plačila v ali izven EGP območja. Npr. Uredba 260/2012, Uredba 924/2009, Uredba 2015/847, … Tarifna politika je del poslovne politike posamezne banke/hranilnice. Uporaba obrazcev UPNQR seveda ni plačljiva v smislu uporabnike. Za tiskanje lahko uporabite brezplačen program za izpis UPNQR, ki je dosegljiv na spletnih straneh Združenja bank Slovenije Programska orodja . Priporočamo vam tudi, da se na spletni strani www.upn-qr.si registrirate kot izdajatelj ter pred izdajanjem UPN s kodo QR brezplačno preverite pravilnost kode QR na obrazcu UPN QR. Storitev je brezplačna, edini vaš strošek je poštna znamka za posredovanje natisnjenih vzorcev UPN QR. Program za izpis obrazcev UPN QR je na voljo na spletni strani Programska orodja . V primeru dodatnih tehničnih vprašanj glede delovanja programa se prosimo obrnite na banko, pri kateri imate odprt transakcijski račun. V datoteki na povezavi se nahajajo tudi navodila za uporabo programa Izpis UPNQR (v prilogi). Za dodatno pomoč pri uporabi programa pa se prosimo obrnite na svojo banko (služba za pomoč uporabnikom). Združenje bank namreč nima vzpostavljenega t.i. centra za pomoč bančnim komitentom za uporabo programa Izpis UPNQR. Tehnični standard univerzalnega plačilnega naloga UPN QR obstaja zgolj v slovenskem jeziku. Sicer pa koda QR vsebuje vse podatke, ki so natisnjeni na obrazcu UPN QR. V dokumentu Navodila za delovanje programa IzpisUPNQRexe. je na strani 10 poglavje Orodja – Uvoz podatkov iz programa IzpisUPN, kjer so natančna navodila za uvoz šifrantov in podatkov nalogov. Sicer pa je funkcionalnost program za izpis obrazcev UPN QR v največji možni meri prilagojena ustaljenimi postopkom iz programa Izpis UPN oz. iz predhodnega programa. Namen brezplačnega preverjanja kode QR na obrazcu UPNQR je zagotoviti izdajo ustrezno izpolnjenih obrazcev ter se na ta način izogniti ročnemu prepisovanju podatkov iz obrazca UPNQR. Preverjanje lahko opravite s prijavo na spletni strani www.upn-qr.si ; na e-naslov, ki ga boste navedli ob prijavi boste prejeli navodila za izpolnitev testnih obrazcev UPNQR. Po uspešno zaključenem testiranju boste uvrščeni na seznam preizkušenih izdajateljev UPNQR. Drugih postopkov ni potrebno izvesti. Sicer pa imate na javni spletni strani Združenja bank objavljen brezplačni program za izpis UPNQR. Informacije vezane na obrazec UPN QR so dostopne na javni spletni strani www.upn-qr.si . Ker so menjalni tečaji v menjalnicah in bankah na Hrvaškem različni, strankam bank in hranilnic priporočamo, da se pred menjavo gotovine pozanimate o veljavnih tečajih. Svetujemo uporabo plačilnih kartic na mestih, kjer se tuja valuta v evro preračuna po menjalnih tečajih kartičnih sistemov Mastercard in Visa. Ti tečaji so praviloma ugodnejši kot tečaji bank in menjalnic. Informativni tečaji mednarodnih kartičnih sistemov so objavljeni na naslednjih povezavah: V skladu z EU Uredbo 2019/518 banke v zvezi s kartičnimi plačilnimi transakcijami, kjer se izvaja valutna konverzija v katerikoli valuti Unije, ki se razlikuje od valute EUR, imetnikom kartic prikazujejo vsa nadomestila in menjalni tečaj za pretvorbo valut na bankomatu ali prodajnem mestu kot odstotni pribitek na zadnji razpoložljivi referenčni devizni tečaj ECB. Namen Uredbe je, da bi potrošniki dobili informacije, ki jih potrebujejo, da bi izbrali zase najboljšo možnost pretvorbe valut v EU, oziroma njenih pridruženih članicah (EGP). Primerljivost bo s tem zagotovljena tako na strani izdajatelja kartice kot pridobitelja, ki lahko uporabljata tečaj kartične sheme ali lastni tečaj (z morebitnimi pribitki). Imetnik kartice bo v obvestilo prejel (npr. preko SMS ali potisnega sporočila) samo v primeru neevrske transakcije za valute, ki so predmet Uredbe v okviru držav EGP, torej v primeru, da bo uporabljen menjalni tečaj na strani banke izdajateljice. Če bo transakcijo pretvoril trgovec ali operater bankomata, devizni tečaji Mastercard in Visa morda ne bodo veljali. To se bo zgodilo, ko bo imetnik izbral plačilo v valuti kartice v nasprotju z valuto trgovca ali bankomata. Devizna tečaja Mastercard in Visa se lahko razlikujeta. Banke preko spletne strane oziroma preko digitalnih bančnih kanalov zagotavljajo kalkulator za informativni izračun pribitka na referenčni menjalni tečaj ECB. Za dodatne informacije se lahko obrnete na banko izdajateljico kartice. Bankomat v tujini, pred dvigom gotovine vedno ponudi dve možnosti, in sicer dvig s konverzijo ali dvig gotovine v lokalni valuti. V primeru, da izberete dvig s konverzijo, bo pri preračunu v evre uporabljen tečaj lokalne banke, ki je lastnica bankomata. V primeru, da izberete dvig v lokalni valuti, bo preračun v evre izveden po tečajih mednarodnih kartičnih sistemov, ki so običajno ugodnejši kot tečaji lokalnih bank. Zato imetnikom kartic svetujemo, da izberejo dvig v lokalni valuti brez konverzije. Pri dvigih na tujih bankomatih bodite posebej pozorni na morebitne dodatno zaračunane stroške iz naslova enkratnih nadomestil za dvig gotovine oziroma pribitkov na menjalni tečaj (v kolikor se odločite za valutno konverzijo). Prej omenjena stroška se lahko zaračunata zgolj in samo ob izrecnem vašem privoljenju. Stroški nadomestila gotovine (Surcharge oz. Access Fee) in konverzija z morebitnim pribitkom na menjalni tečaj se lahko pojavita tudi znotraj iste transakcije, zato strankam svetujemo, da pozorno spremljate sporočila na bankomatih. Če na POS terminalu za plačilo blaga ali storitev izberete možnost plačila v lokalni valuti, se bo preračun v evre izvedel po tečaju mednarodnih kartičnih sistemov. V primeru, da boste izbrali možnost plačila s konverzijo, bo preračun izveden po tečaju lokalne banke – lastnice prodajnega mesta. Svetujemo torej enako kot pri dvigu gotovine na bankomatu in sicer, izbiro plačila v lokalni valuti (brez konverzije). Poleg uporabe kartice vam svetujemo, da na pot vzamete tudi nekaj gotovine. Tisti, ki potujete daleč in za dlje časa, velja iz varnostnih razlogov razmisliti tudi o uporabi dveh mednarodnih kartic. Zgoraj opisani primeri veljajo za vse tuje države, kjer valuta ni evro. 1. Pred odhodom na počitnice preverite veljavnost svojih plačilnih kartic in višino razpoložljivega limita porabe. Limit porabe na vaši plačilni kartici predstavlja razpoložljivo stanje na kartičnem računu, ki ga lahko mesečno izkoristite za nakupe ali dvige gotovine. Če odhajate na daljši oddih ali potovanje v tujino, lahko uredite limit v poslovalnicah bank in hranilnic ali z oddajo vloge preko spletne banke začasno limit povišate. Prav tako preverite vaše kontaktne podatke oz. pravilnost telefonske številke, na katero prejemate sporočila oziroma morebitna obvestila s strani vaše banke. 2. S seboj ne nosite večjih zneskov gotovine. Z vašo kartico osebnega računa (debetna kartica Visa/ Visa Electron, Maestro kartica, MasterCard debetna kartica) lahko gotovino ob nizkem znesku provizije dvigujete na številnih bankomatih po vsem svetu. Za plačilo na skoraj 30 milijonih prodajnih mestih lahko uporabite vsaj eno od kartic z odloženim plačilom Mastercard ali Visa. Obe kartici lahko uporabite tudi za dvig gotovine, zaradi višjih provizij pa svetujemo, da to storite le izjemoma. 3. Za koristno se lahko izkaže tudi, če na pot ob kartici osebnega računa vzamete kartice obeh mednarodnih kartičnih sistemov; Mastercard in Visa. Razširjenost kartic enega ali drugega mednarodnega kartičnega sistema je po svetu različna. Tudi z vidika varnosti je smiselno znesek, ki ga lahko porabite v okviru svojih zmožnosti, porazdeliti na dve kartici. Ob morebitni izgubi, kraji ali zlorabi ene kartice, boste namreč še vedno razpolagali z drugo mednarodno plačilno kartico. 4. Za dodatno varnost svojih kartic poskrbite z naročilom na varnostno SMS-sporočilo. Pomeni, da boste v primeru izgube, kraje ali zlorabe kartice, na telefon nemudoma prejeli obvestilo, da se z vašo kartico dogaja nekaj nenavadnega. V takem primeru takoj pokličite na telefonsko številko, ki je navedena na vaši kartici in je dostopna 24 ur na dan in 365 dni v letu. Najbolje je, da si telefonsko številko shranite (npr. neposredno v telefon), oziroma si jo skušate zapomniti. 5. Do valutne menjave lahko pride na POS terminalu ali bankomatu. V tem primeru potrditve se predhodno seznanite z menjalnim tečajem in morebitnimi pribitki na menjalni tečaj na sami plačilni napravi. V kolikor se s ponujeno konverzijo strinjate, morate strinjanje z izvedbo valutne menjave tudi potrditi. Kot že rečeno, priporočamo, da za plačilo oziroma dvig gotovine izberete lokalno valuto, v tem primeru boste s strani vaše banke prejeli informacijo o razliki glede na referenčni tečaj ECB. 6. Za primer izgube ali kraje kartice je možno skleniti dodatno zavarovanje. Evropska unija je z Direktivo o plačilnih storitvah, ki smo jo prenesli tudi v naš pravni red, omogočila širitev konkurenčnosti in inovacij na področju spletnih in mobilnih plačil, hkrati pa je sprejela ukrepe za večjo zaščito spletnih plačil. Direktiva med drugim narekuje, da se zaradi strožjih varnostnih zahtev od 1. januarja 2021 za preverjanje pristnosti imetnika kartice izvaja t.im. močna avtentikacija (SCA) pri kartičnih plačilnih transakcijah z vsemi plačilnimi karticami, tako fizičnih kot tudi pravnih oseb. Močna avtentikacija omogoča večjo zaščito potrošnikov in s tem zagotavlja varnejše spletno nakupovanje. Pri spletnih plačilih bo potrebna uporaba dveh od treh varnostnih elementov, ki so med seboj neodvisni in dokazujejo, da je plačnik resnični imetnik plačilne kartice. Varnostni elementi močne avtentikacije so določeni z naslednjimi načeli: Močna avtentikacija se izvaja vedno, ko izvršite plačilo preko spleta. Od 1. januarja 2021 pri nakupovanju na spletnih prodajnih mestih znotraj EU tako ne zadostuje potrjevanje z enkratnim geslom, prejetim preko SMS sporočila. Rešitve in načini izvajanja močne avtentikacije so pri bankah ter hranilnicah različni (npr. potrjevanje spletnih plačil preko mobilne denarnice, mobilne banke ali namenske aplikacije za potrjevanje spletnih plačil…), svetujemo, da za več informacij obrnete na svojo banko ali hranilnico. Pogoje vračila kupnine za neizvedene storitve določajo ponudniki kartičnih shem. Sicer je povračilo denarja odvisno od tega, na kakšen način je bilo plačilo izvedeno. V kolikor je plačilo izvedeno s kartico oz. je potrošnik pri nakupu preko preko spletnih strani vpisal številko svoje kartice in ostale zahtevane podatke, pomeni, da zaradi neizvedene storitve plačilo zapade pod t. im. charge back pravila kartičnih shem Visa in Mastercard. Če je bila transakcija opravljena preko spletne banke pa je plačilo izvedeno preko plačilnega naloga in zato ne zapade pod charge back pravila obeh kartičnih shem. Na podlagi 123. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) potrošnik ne more preklicati plačilnega naloga potem, ko ga prejme plačnikov ponudnik plačilnih storitev. Prav tako 150. člen istega zakona ne predstavlja ustrezne pravne podlage za morebitno vračilo kupnine. V skladu z navodili kartičnih sistemov se mora imetnik kartice zaradi neprejema blaga/storitev s strani trgovca ali kakršnekoli druge spremembe v zvezi s tem, prizadetega zaradi omejitev potovanj (npr.. omejitev letalskih prevozov ipd.), sam obrniti na prodajno mesto oziroma ponudnika storitev z namenom razrešitve nastale situacije (imetniku v tem primeru trgovec lahko povrne kupnino oziroma se z imetnikom dogovori za kasnejši datum odpošiljanja/zagotovitve blaga/storitev). Vsekakor se pa mora stranka pred nakupom oziroma naročilom storitve seznaniti s splošnimi pogoji poslovanja, ki je dostopen na internetni strani spletnega trgovca. Strankam priporočamo, da preverijo, če imajo plačan riziko odpovedi in kakšne pogoje ima zavarovalnica v primeru uveljavljanja škodnega dogodka. Stranke morajo v primeru finančne reklamacije priložiti tudi vso morebitno pisno komunikacijo s prodajnim mestom o nakupu blaga oz. storitve in prošnjo za vračilo plačanega zneska, POS potrdilo, mesečni izpisek itd. V primeru, da je strankam ponujena razumna alternativa ali rešitev spora, finančna reklamacija iz tega naslova najverjetneje ne bo rešena v korist stranke (oziroma strošek transakcije najverjetneje ne bo povrnjen). Strankam bank in hranilnic tudi priporočamo, da preverijo trenutno veljavne splošne pogoje za uporabo plačilnih kartic. Slednji vsebujejo vse informacije glede postopka ter s tem povezanimi roki za oddajo morebitnega zahtevka za reklamacijo. V primeru nejasnosti pa naj se obrnejo na banko izdajateljico. Pred prvim nakupom oziroma po menjavi plačilne kartice preverite, ali lahko spletni nakup potrdite z uporabo močne avtentikacije. Vsi uporabniki interneta morate vedeti, da ste s poslovanjem preko interneta izpostavljeni varnostnim tveganjem, ki se jim s poznavanjem varnega poslovanja lahko izognete oziroma omejite škodo ob ugotovljeni morebitni zlorabi. Žal ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro. Pri spletnem nakupovanju si vzemite čas in natančno preverite spletno trgovino in samega trgovca, saj nas to lahko obvaruje pred kasnejšo finančno škodo v obliki nedostavljenega izdelka ali zlorabe sredstev s kreditne kartice. Velja namreč, da so vse lažne spletne trgovine zasnovane po istem kopitu; izdelki priznanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna na vse konce sveta, vsi artikli so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino. Uporabniki zato pred nakupom vselej preverite vse navedene kontaktne podatke, ali je na voljo podpora prek telefona, elektronske pošte ali je na strani zgolj kontaktni obrazec. Obvezno preverite podatke o domeni na strani https://whois.domaintools.com/, vse pogoje plačila, vračila in dostave. Nizke cene in 70-odstotni popusti so pogosto znak sumljivega spletnega poslovanja. Če na spletni strani ne najdemo podatkov o trgovcu, npr. sedeža podjetja, matične številke, je to prvi znak, da morate biti pozorni. Velja tudi, da nakupe pri slovenskem trgovcu oz. znotraj EU ščiti enotna evropska potrošniška zakonodaja in da se v primeru težav lahko obrnemo na Tržni inšpektorat oz. Evropski potrošniški center. Pri opravljenih nakupih izven EU (največkrat je to Kitajska) pa smo brez pravic in prepuščeni dopisovanju s trgovcem. Seveda v primeru lažne spletne trgovine trgovec sploh ne obstaja, ampak smo nasedli le lepim slikam na spletni strani. Če boste koristili plačila na spletnih prodajnih mestih v tujini preverite ali imate urejeno potrjevanje spletnih plačil skladno z zahtevami močne avtentikacije (za trgovce znotraj EU) in varnostnim standardom 3D Secure, ki jih prepoznate po logotipu »MasterCard SecureCode« oz. »Mastercard ID Check« ali »Verified by Visa« oz. »Visa Secure«. Takoj, ko od banke prejmete kartico, si shranite telefonsko številko klicnega centra, katero praviloma prejmete na dopisu poleg kartice, na katero lahko kadarkoli (24 ur na dan) pokličete in prijavite izgubo ali krajo kartice. Če kartico izgubite ali pa obstaja sum kraje, kartico nemudoma prekličite in v primeru suma kraje opravite prijavo na najbližji policijski postaji. Če zaradi različnih razlogov veste, da boste zamudili s plačilom kreditne obveznosti je pomembno, da se čim prej oglasite v vaši banki. Na podlagi ocene vsakega posamičnega primera se banka skupaj s kreditojemalcem trudi poiskati ustrezno rešitev. Odvisno od posamičnega primera se med drugim preuči tudi možnost odobritve podaljšanja odplačilne dobe (posledično to pomeni nižjo mesečno obveznost) ali odloga plačila mesečnih obveznosti za določeno obdobje. Banke si prizadevajo najti rešitev, ki je primerna tako za kreditojemalca kot tudi za banko. Doba odplačila pri potrošniških kreditih je praviloma do 7 let, pri stanovanjskih (hipotekarnih) kreditih pa do 20 let ali še celo dlje. Namen potrošniških kreditov je izplačilo v gotovini za nakupe potrošnih dobrin višje vrednosti, počitnic, poplačilo drugih kreditov, obveznosti iz naslova limitov in kreditnih kartic. Stanovanjskih pa nakup, prenova ali gradnja nepremičnine ali poplačilo manj ugodnih stanovanjskih kreditov. Višina odobrenega potrošniškega kredita je praviloma do 30.000 EUR, pri stanovanjskih hipotekarnih kreditih pa do 80 % vrednosti zastavljenih nepremičnin. »Jamstvo za vloge« je z zakonom določeno jamstvo za vloge v posamezni banki in hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji – do višine 100.000,00 EUR. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani Banke Slovenije: https://www.bsi.si/financna-stabilnost/jamstvo-za-vloge-v-bankah . Zajamčena vloga, za katero velja jamstvo do 100.000 EUR, je skupno stanje terjatev , ki jih ima imetnik/vlagatelj vloge (fizična oseba, fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, samostojni podjetnik ali pravna oseba, ki ne ustreza merilom za srednje ali veliko podjetje) do posamične banke ali hranilnice in izhaja iz pozitivnih stanj sredstev na računu vlagatelja in jih mora banka vlagatelju vrniti skladno z zakoni in pogodbami. Vloge v banki so zaščitene s Sistemom za jamstvo vlog v skladu z Zakonom o sistemu jamstva za vloge (uradni list RS, št. 27/2116). V zvezi z vašim zaprosilom za podajo mnenja oz. stališča o »ustreznosti bančne garancije, kot oblike finančnega zavarovanja za kritje civilnopravne odgovornosti prevoznikov v železniškem prometu«, ki je vsebovano v dopisu, uvodoma pojasnjujemo, da je Združenje bank Slovenije – GIZ, Ljubljana gospodarsko interesno združenje, ki nima nikakršnih pristojnost ali pooblastil v zvezi s poslovanjem svojih članic v praksi, prav tako nismo pooblaščeni oz. pristojni za svetovanje izven članstva oziroma za nudenje pravne pomoči ter interpretacijo veljavne zakonodaje in bančne regulative. Posledično se glede ustreznosti bančne garancije kot instrumenta zavarovanja za kritje odgovornosti prevoznikov v železniškem prometu ne moremo izrekati, lahko pa podamo informacijo, da je bančna garancija, ki je kot instrument predmet obravnave na pristojnih delovnih telesih našega združenja, (od osnovnega posla) neodvisno bančno jamstvo, plačljivo na poziv upravičenca in se izplača brez ugotavljanja upravičenosti vsebine ali višine zahtevka. Združenje bank Slovenije 19.11.2021 Skladno s členom 26a EPGP758, “višja sila” pomeni naravne nesreče, nemire, državljanske nerede, vstaje, vojne, teroristična dejanja ali kakršnekoli druge vzroke, na katere garant ali kontragarant ne more vplivati in zaradi katerih je prekinjeno njegovo poslovanje, kolikor je slednje povezano z dejanji, ki so predmet teh pravil. Skladno s členom 26b EPGP758 velja, da če se veljavnost garancije izteče v času, ko je predložitev ali plačilo po garanciji preprečila višja sila, navajamo dobesedno,: i. se veljavnost posamezne garancije in katerekoli kontragarancije podaljša za obdobje 30 koledarskih dni od datuma, na katerega bi se sicer iztekla njena veljavnost, garant pa mora stranko, ki je dala navodila, oziroma kontragaranta, če je vključena kontragarancija, takoj, ko je to možno, obvestiti o nastopu višje sile in o podaljšanju, kontragarant pa mora o tem obvestiti stranko, ki je dala navodila; ii. čas za pregled predložitve po 20. členu, ki je bila opravljena, ne pa tudi pregledana pred nastopom višje sile, preneha teči, dokler garant ne začne ponovno poslovati; in iii. zahteva po garanciji, predložena pred nastopom višje sile, ki je bila ustrezna, zaradi višje sile pa ni bila plačana, mora biti plačana, ko učinkovanje višje sile preneha, tudi če se je veljavnost garancije medtem iztekla; v tej situaciji ima garant pravico, da predloži zahtevo za plačilo po kontragaranciji v 30 koledarskih dneh po prenehanju višje sile, tudi če se je veljavnost kontragarancije medtem iztekla. Po našem mnenju bi epidemija lahko štela kot višja sila, v kolikor bi bilo prekinjeno tudi poslovanje garanta. Poslovanje garanta glede na trenutne razmere ni prekinjeno oz. ker banke v Sloveniji še vedno poslujejo, v tem trenutku epidemija (še) ne prestavlja višje sile. V vprašanju sicer ni jasno zapisano, na katero predložitev vprašanje meri (domnevamo, da na ‘predložitev’ izdane garancije upravičencu, saj se predložitev listin za unovčenje predlaga le garantu). Verodostojnost izdane garancije lahko upravičenec preveri preko svoje poslovne banke na enak način, kot je to preverjal do sedaj, tako da pridobi ustrezno garantovo potrdilo z avtentičnim SWIFT sporočilom. V primeru digitalno podpisane garancije je odgovor zapisan v 6. točki. Pomembno je omeniti, da se z digitalnimi podpisi ne povečuje tveganje zlorab ali ponaredb, tukaj so tveganja enaka kot pri garancijah, ki so lastnoročno podpisane. Edino zagotovilo upravičencu, da je listina verodostojna, je preverba preko poslovne banke kot opisano zgoraj – notifikacija. Predložitev garantu se opravi, skladno s členom 14 EPGP758,: a. v kraju izdaje garancije ali na drugem kraju, ki je določen v garanciji, in b. na datum izteka veljavnosti ali pred njim. V kolikor garant posluje, se predložitev opravi skladno z zgornjim zapisom. Težava lahko nastopi zaradi nedelovanja upravičenca in posledično zamude za predložitev ustrezne zahteve. Tudi če za garancijo ne veljajo EPGP758, mora garant prejeti zahtevo in ravnati skladno z določili v sami garanciji. Če bo predložitev garancije skladna s pogoji garancije, težav ne bi smelo biti. Predložitev mora biti skladna z zahtevami v garanciji in pravili EPGP758, sicer je garancija neskladna. Člen 26 EPGP758 v primeru višje sile opredeljuje le podaljšanje roka veljavnosti garancije, ostali pogoji in določila v garanciji se ne spreminjajo. V primeru, da je v bančni garanciji zahtevan pisni zahtevek za plačilo, ga lahko upravičenec tudi osebno dostavi na sedež banke, pa tudi poštne storitve in dostavne službe v trenutnih razmerah nemoteno delujejo. Odgovor glede predložitve je enak odgovoru v 4. točki. Vse je odvisno od določil garancije, ki določa obliko predložitve. V kolikor je v garanciji navedeno (praviloma v odstavku: ‘OBLIKA PREDLOŽITVE’), da je potrebno predložiti originalni pisni zahtevek za plačilo in original garancije, potem le-ta ne more biti posredovan preko elektronske pošte. Digitalni podpisi so po slovenski zakonodaji enakovredni lastnoročnim podpisom in imajo enako pravno veljavo. 14. in 15. člen Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) določata: Elektronskemu podpisu se ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zaradi elektronske oblike, ali ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu ali potrdilu akreditiranega overitelja, ali ker ni oblikovan s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje. Varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost. S pravnega vidika tako ni nobene razlike med listino, podpisano ročno (s pisalom) ali listino, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom. Obe listini sta veljavni in zavezujoči za stranko, ki jo podpiše. Pri tem je potrebno posebno pozornost nameniti preverjanju certifikata, s katerim je bil verificiran podpis, in sicer se preveri izdajatelja in veljavnost certifikata, kar se lahko naredi le, če je dokument poslan kot pdf datoteka. Listina v tiskani obliki, ki je podpisana s certificiranim elektronskim podpisom, tega ne omogoča. Potrebno pa je ločiti elektronski podpis, ki je verificiran s certifikatom, od elektronskega podpisa, ki je narejen z elektronskim pisalom. Slednji je po izgledu enak podpisu z navadnim pisalom, le da podpisnik podpiše elektronski dokument namesto tiskanega. Pri tem se istovetnost podpisa lahko zagotovi tako, da so podpisi predhodno deponirani pri upravičencu garancije in da je tako podpisana listina poslana po varnem kanalu. V večini bank dokumente v času epidemije podpisujejo digitalno. Seveda pa mora biti kvalificirano digitalno potrdilo podpisniku izdano s strani zaupanja vrednega overitelja digitalnih potrdil, na ta način podpisan dokument pa mora naslovniku omogočati preveritev njegove verodostojnosti. Digitalni način poslovanja je način, ki bo veljal tudi v prihodnosti. Garancija je podpisana zaveza izdajatelja (banke, oziroma garanta), kjer izraz podpisan pomeni, da je njen izvirnik podpisan s strani ali v imenu izdajatelja, bodisi z elektronskim podpisom, katerega verodostojnost lahko stranka, ki ji je garancija predložena, preveri, bodisi z lastnoročnim podpisom, žigom, faksimile podpisom… V primeru, da je garancija podpisana z elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim digitalnim podpisom, pomeni, da je garancija verodostojno podpisana in ni potrebe za dodatni podpis z žigom. Navedba garanta oziroma izdajatelja je lahko razvidna tudi iz vsebine garancije in ni nujno, da je navedena pod besedilom. Tudi sicer uporaba žiga ali štampiljke v pravnem prometu in skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi ni več obvezna, posledično se žig ali štampiljka pri pripravi in podpisovanju dokumentov ne uporabljata več, razen če ni izrecno zahtevan. Tudi EPGP758 ne predvidevajo žiga in ni obvezen. Banka garant je navedena že v samem tekstu garancije, zato je njegova ponovna navedba spodaj nepotrebna. Odgovor na to vprašanje je podan pri odgovoru na šesto vprašanje. Preverjanje podpisov velja enako kot pri izdaji v papirni obliki, ko ste kot upravičenec prejeli skeniran original garancije – v kolikor je bila garancija izdana v papirju, ste lahko podpisnike preverili le z notifikacijo (izjava banke garanta, da je bila garancija res izdana), sam skeniran original dokumenta vam ne nudi nobene varnosti oz. zagotovila, da gre za verodostojen dokument. Pri garancijah, podpisanih z digitalnim certificiranim podpisom in prejetih v pdf formatu (ne skeniranih), pa je iz digitalnega podpisa razviden podatek o imetniku, njegov javni ključ, poleg tega pa še podatek o izdajatelju digitalnega potrdila ter obdobje veljavnosti digitalnega potrdila. Na naši internetni strani Statistični podatki lizing dejavnosti so objavljeni statistični podatki, pojasnila in nekatere nadaljnje povezave na mesta, kjer se nahajajo ti podatki. Kredit oziroma posojilo je lahko tudi gotovinsko in nenamensko financiranje, lizing je financiranje, ki je vedno v obliki financiranja s strani lizingojemalca izbranih premičnin in nepremičnin. Osnovna značilnost lizinga je, da lizingojemalec sam izbere in specificira predmet lizinga pri dobavitelju, lizingojemalec skladno s pogodbo nato postane lastnik tega predmeta lizinga in ga daje lizingojemalcu z financiranje v najem. Sam izraz izvira iz angleškega izraza »to lease«, kar bi pomenilo »dati v najem«. V finančni praksi se ta izraz uporablja za financiranje uporabe premičnin (npr. opreme, motornih vozil) in nepremičnin. Izrecno je glede na zakonodajo »finančni najem/zakup/lizing finančna storitev. Obstaja vrsta definicij in oblik , vendar v praksi praviloma razlikujemo finančni in operativni lizing. Običajno je, ne glede na tudi zakonske definicije v praksi, v praksi najpogostejši razlikovalni znak med enim in drugim v tem, ali lastninska pravica na koncu preide na lizingojemalca ali ne. Potrošniška zakonodaja posebej ščiti potrošnika tudi pri lizing financiranju. Finančni lizing/najem, kjer je v pogodbi predvideno, da lastninska pravica preide na potrošnika, je v pravicah in obveznostih potrošnika izenačena s potrošniškim kreditom. Lizingodajalci morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje predpisane z zakonodajo in pridobiti posebno dovoljenja za potrošniško kreditiranje. Lizingodajalec ostaja lastnik ves čas trajanja lizing pogodbe lastnik predmetov lizinga, zato so za zaščito potrošnikov sprejete tudi posebne določbe v zakonodaji, ki onemogočajo lizingodajalcu, da bi obremenjeval te predmete lizinga in omogočajo potrošnika da pridobi lastninsko pravico tudi v primeru, če bi lizingodajalec zašel v težave. Lastnik predmeta lizinga je v času trajanja lizing pogodbe lizingodajalec . Na koncu le-te pa se lastninska pravica skladno pogodbo lahko prenese na lizingojemalca, ki s tem pridobi lastninsko pravico. To je tudi najpogostejše v praksi. Ker je lastnik ves čas trajanja pogodbe lizingodajalec, ki mu to obenem predstavlja tudi sredstvo zavarovanja, lizingojemalcu običajno ni potrebno dati dodatnega zavarovanja za tako financiranje. - SEPA - UPN QR - Kartično poslovanje - Poslovanje s prebivalstvom - Poslovanje s podjetji - Lizing dejavnost - https://www.mastercard.us/en-us/consumers/get-support/convert-currency.html - https://www.visaeurope.com/making-payments/exchange-rates - nekaj, kar veste (geslo, koda PIN ali odgovor na varnostno vprašanje), - nekaj, kar imate (pametni telefon ali druga mobilna naprava), - nekaj, kar ste (prstni odtis, roženica, obraz, glas). ## Z banko skozi življenje Vir: https://www.zbs-giz.si/z-banko-skozi-zivljenje/ ### Z banko skozi življenje Domača stran / Z banko skozi življenje Besedila so oblikovana z namenom posredovanja splošnih informacij, navodil in nasvetov pri sprejemanju finančnih odločitev. Poudarjamo, da naj bralec ne sprejema odločitev zgolj na temelju teh informacij, temveč naj se o osebnih okoliščinah in potrebah posvetuje s pooblaščenimi strokovnjaki na ustreznih področjih. ## Finančno opismenjevanje Vir: https://www.zbs-giz.si/financno-opismenjevanje/ ### Finančno opismenjevanje Domača stran / Finančno opismenjevanje ### Evropski teden denarja Evropski teden denarja – European Money Week je pobuda, namenjena spodbujanju finančnega izobraževanja po vsej Evropi, ki jo organizirajo nacionalna bančna združenja iz vse Evrope. V Sloveniji se v koordinaciji Evropske bančne federacije pobudi pridružuje tudi Združenje bank Slovenije. Vsako leto poteka teden dni v mesecu marcu na stotine aktivnosti za spodbujanje finančnega opismenjevanja v Evropi. Ta teden časovno sovpada tudi s svetovnim (Global Money Week). Evropski teden denarja namenjen finančnemu izobraževanju in ozaveščanju o denarju in osebnih financah. V tem tednu bodo nacionalna bančna združenja in Evropska bančna federacija po vsej Evropi organizirali številne finančne izobraževalne dogodke. Vključuje mlade v več kot 35 evropskih državah z dejavnostmi, ki segajo od predavanj v razredu, seminarjev in konferenc ter seveda Evropskega denarnega kviza. Vse aktivnosti skušajo izboljšati finančno pismenost z boljšim finančnim izobraževanjem. ### Programi za osnovne šole, srednje šole in odrasle Pomembno poslanstvo Izobraževalnega centra Združenja je usposabljanje mladine in odraslih za opravljanje finančnih storitev in ozaveščanje o možnih nevarnostih ter zaščiti pred njimi. Oblikovali smo več modulov glede na starost za mladino in tudi za skupine odraslih. Programe postopno širimo na nova področja in nove starostne skupine. Delujemo na dva načina: sami kontaktiramo šole in druge institucije ali pa z nami stopijo v kontakt zainteresirane šole in tudi druge organizacije. Ponudimo izvedbo naših modulov ali oblikujemo nove skupne programe za specifično skupino udeležencev s poudarkom na željenih vsebinah, vse v okviru danih možnosti, upoštevajoč s strani NS ZBS potrjen terminski plan Izobraževalnega centra. Aktivnosti, vezane na Evropski oziroma Svetovni teden denarja v letu 2026 Vsi dogodki potekajo na daljavo, preko MS Teams in zato lahko gostimo večje število udeležencev, vljudno vabljeni da se nam pridružite. - 14. februar, delavnica za učitelje, informacije o kvizu in programih - 17. marec, program za OŠ, zadnja triada - 18. marec, program za srednje šole - 19. marec, program za odrasle (zaposleni v bankah in hranilnicah, učitelji, starši, knjižničarji, seniorji, upokojenci itd) - 13. april, testiranje poteka nacionalnega tekmovanja Evropski denarni kviz - 14. april, Nacionalno tekmovanje Evropski denarni kviz ### Nacionalni in evropski denarni kviz Že od leta 2018 sodelujemo pri izvedbi Evropskega denarnega kviza – European Money Quiz, ki je vseevropski kviz za izboljšanje finančne pismenosti mladih. Pomeni preizkus finančnega znanja mladih, ki so stari od 13 do 15 let. Mladi v številnih evropskih državah igrajo drug proti drugemu in se preizkušajo v znanju s področja financ. Najprej potekajo nacionalni kvizi med razredi s pomočjo Kahoot aplikacije, preko katere lahko na tisoče razredov neposredno tekmuje drug proti drugemu.Tisti, ki se v znanju na nacionalnem kvizu najbolje odrežejo, se nato lahko udeležijo finalnega tekmovanja v Evropskem denarnem kvizu in se pomerijo z nacionalnimi zmagovalci iz več kot 35 evropskih držav. Leta 2019 smo bili evropski prvaki. Nacionalno tekmovanje Evropski denarni kviz (EMQ) bo potekalo v torek, 14. aprila 2026. ### Vaje za pripravo na denarni kviz Zakaj je prav, da čim več veste o financah in denarju? Predvsem zato, da boste v življenju sprejemali pravilne odločitve, ki bodo omogočile uresničevanje vaših zastavljenih ciljev. Vaje za utrjevanje in razumevanje znanja ter za pripravo na Evropski denarni kviz so objavljene na naslednjih povezavah: Vaja1: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=aa111cfd-e4db-4b3e-9bd1-5c60fd278abb Vaja 2: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=786cd9e1-de6f-48ac-b70f-b90815483f24 Vaja 11: https://play.kahoot.it/#/?quizId=7e1828d1-f004-46d1-b2ac-835b00b519ec Vaja 12: https://play.kahoot.it/#/?quizId=e560631e-b4ba-4182-93c8-95e34371f234 Vaja 13: https://play.kahoot.it/#/?quizId=c520231f-7440-43df-8a77-51da9b08a4ee Vaja 22: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=caaad8f6-1b2d-44d1-a757-1d346695e69c Vaja 21: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=8c74b02d-894c-405a-b3e9-be22bc42c7c0 Vaja 3: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=b2b31d7c-5545-4bf0-8e4c-630d28706f56 Vaja 4: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=8ee2de5e-9095-4ffa-abca-0197bbf769d6 Vaja 5: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=43e7bea8-bb13-4266-9b92-e30dce638930 Vaja 23: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=cf9a36b9-6e0e-4792-85d7-1ef0d9885964 Vaja 24: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=52c8d47e-e405-4c1f-9415-9e63e936a594 Vaja 25: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=517b0ab4-dc03-451b-bb3d-1829eb513d9b Vaja 26: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=6f51c33c-1c41-4573-a698-6ddbcf101bf8 Vaja 6: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=8f215689-43c1-4483-8ea7-0232af507f02 Vaja 7: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=b8dda17d-4946-46cf-a702-707d7dc1a36c Vaja 14: https://play.kahoot.it/#/?quizId=d17bb80f-584b-4bfa-bf30-9d2ce23e961a Vaja 15: https://play.kahoot.it/#/?quizId=32636f6d-d560-4f3f-bd70-52409ce15345 Vaja 16: https://play.kahoot.it/#/?quizId=43eacb0b-79af-4334-b619-e4d73ea589a9 Vaja 17: https://play.kahoot.it/#/?quizId=4ca0ebe3-d92d-45ec-8e11-51466b8e6398 Vaja 18: https://play.kahoot.it/#/?quizId=4f74c9ce-57ff-4ad1-aa41-1c0a49dd4f86 Vaja 19: https://play.kahoot.it/#/?quizId=fba22379-304f-4289-867a-cb2f0922a638 Vaja 20: https://play.kahoot.it/#/?quizId=9721a1fa-90f2-4aaf-8967-0774c9829ccf Vaja 8 : https://play.kahoot.it/v2/?quizId=e36bc8f6-9f6a-44aa-8ba2-d7bf5737e9d4 Vaja 9: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=df51ac01-f9dc-4551-820b-6a39dc4ce01f Vaja 27: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=a7811028-ae61-4bcf-8732-e8a733e42b3b Vaja 29: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=9d760061-da26-420a-ab70-8a40096f1686 Vaja 28: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=cf64c268-144d-47bd-bf20-835eea03341a Vaja 30: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=87c94c8b-2efc-4f9f-9ab4-0e68d57d6bd2 Vaja 31: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=6364b915-ca8a-458e-948d-d5afbc51b49a Vaja 32: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=4b5b563b-10cc-4b01-8240-934f07aa1cf4 Vaja 33: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=813245a9-a91e-47c2-b6a2-6daee8e60cf6 Vaja 34: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=27c16698-ffd1-4ba9-909c-cb9ac0e6d6a0 Vaja 35: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=385a87ba-0d68-49af-bb62-41ade9c0256f Vaja 36: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=f0825d3c-e818-4173-9a9c-c91f84e45d6c Vaja 37: https://create.kahoot.it/share/vaja-32-european-money-quiz-brussels-final-quiz-1/4b5b563b-10cc-4b01-8240-934f07aa1cf4 Vaja 38: https://create.kahoot.it/share/vaja-33-european-money-quiz-brussels-finals-2018/813245a9-a91e-47c2-b6a2-6daee8e60cf6 Vaja 10: https://play.kahoot.it/v2/?quizId=dd779f0e-d6c3-495b-86b5-484683d59e47 Povezava do vaj iz letnih evropskih tekmovanj, Evropska bančna federacija (EBF), Bruselj Za več informacij pri Združenju bank Slovenije: Ksenija Jaklin, namestnica vodje Izobraževalnega centra, +386 1 24 29 751, ksenija.jaklin@zbs-giz.si ## ABC bančnih izrazov Vir: https://www.zbs-giz.si/abc-bancnih-izrazov/ ### ABC bančnih izrazov Domača stran / ABC bančnih izrazov Izjemno varen način plačevanja, ki se pogosto uporablja predvsem v mednarodni trgovini. Beseda akreditiv v bančnem jeziku pomeni pismo, s katerim banka naroča drugi ustanovi ali osebi, naj ob izpolnitvi določenih pogojev izplača določeno vsoto v korist določene tretje osebe. Z akreditivom nalogodajalec prek banke daje upravičencu na razpolago določen denarni znesek, ki ga lahko upravičenec izkoristi, ko izpolni določene obveznosti do nalogodajalca. Formular, ki lahko služi kot instrument zavarovanja plačil ali pa kot nalog z vnaprej določenim rokom dospetja. Uporablja se zlasti v plačilnem prometu med pravnimi osebami. Gre za nalog organizaciji, ki izvaja plačilni promet (banka), da z računa izdajatelja akceptnega naloga na vnaprej določen dan izvrši prenos zneska, navedenega na nalogu, v dobro računa druge pravne osebe. Vse imetje, ki je v lasti posameznika, organizacije ali društva, npr. gotovina, materialna in nematerialna lastnina. Obresti, ki jih dobiva upnik (banka) za posojeni denar. Oseba, ki je specializirana za ocenjevanje tveganja in verjetnosti nastanka pozitivnih ali negativnih dogodkov, ki lahko vplivajo na prihodnje poslovanje. Danes je to naziv za zavarovalniškega strokovnjaka za preračunavanje rentabilnosti zavarovanj in premij. To zahteva od aktuarja dobro poznavanje matematičnih, statističnih in informacijskih orodij. Zato se pogosto za aktuarja uporablja tudi naziv zavarovalniški matematik. Amortizacija vrednostnega papirja Postopek, ki se opravi, kadar je vrednostni papir izgubljen ali uničen. Takšen papir se razglasi za neveljavnega in ga je treba amortizirati. Izdajatelj vrednostnega papirja mora njegovemu dotedanjemu imetniku na njegovo zahtevo izročiti vse listine in mu omogočiti dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje v amortizacijskem postopku. Imetnik pa poravna vse stroške, ki nastanejo ob zagotavljanju dostopa do omenjenih informacij. Načrt odplačevanja kredita. Navadno je pripravljen v obliki preglednice, ki prikazuje odplačevanje kredita skozi odplačilno dobo po kapitalizacijskih obdobjih. Za vsako kapitalizacijsko obdobje so izračunani obresti, razdolžnina in ostanek glavnice kredita. Od kapitalizacijskega obdobja je odvisna dinamika odplačevanja kredita oz. pogostost odplačil, npr. mesečno, trimesečno, polletno, letno. Zaračunavanje obresti na obresti. Po obligacijskem zakoniku Republike Slovenije je anatocizem prepovedan. Priloga, dodatek k spisu ali pogodbi. Anticipativne obresti ‒ obrestovanje Obresti, ki se obračunajo na začetku obračunskega obdobja. Izhodišče za računanje obresti po tem načinu je končna vrednost glavnice, se pravi vrednost ob koncu obračunskega obdobja. Pri vseh anticipativnih poslih mora biti izrecno navedeno, za kakšen obračun obresti gre. Če take navedbe ni, ima komitent pravico zahtevati obračun obresti z upoštevanjem zakonitosti dekurzivnega izračuna oz. obračun obresti ob koncu obračunskega obdobja. Vnaprej določen znesek za odplačevanje posojila ali kredita v določenem obdobju. Sestavljena je iz obresti in razdolžnine (dela glavnice, ki se odplačuje z anuiteto), njena višina je odvisna od višine glavnice, obrestne mere in dobe odplačevanja kredita. Mesečna anuiteta je mesečni obrok vračila kredita. Pri spremenljivi obrestni meri se spreminja tudi del anuitete, ki je namenjen odplačilu glavnice. Anuitetni način odplačevanja kredita Odplačevanje, pri katerem kreditojemalec dolg odplačuje v enotnem znesku, iz katerega se najprej odplačajo obresti za obdobje med dvema plačiloma, ostanek zneska pa pomeni razdolžnino, za katero se dejansko zmanjša njegov dolg. AOS – Additional Optional Services Kratica za »additional optional services« oz. dodatne storitve, ki jih banka ponuja zunaj okvira zahtev SEPA (Single Euro Payments Area; več o tem glej na spletni strani SEPA ). Z zneskom vnaprej opredeljena nazivna, nominalna vrednost, na katero se glasi bankovec ali vrednostni papir. Apreciacija kapitala je povečanje vrednosti kapitala v določenem obdobju. Znesek denarja ali druga nadomestila, ki jih ob sklenitvi pogodbe ena stranka izroči drugi v znak potrditve pogodbe. Namen are je utrditi zavezo obeh pogodbenih strank, zato je pogodba (če ni dogovorjeno drugače) sklenjena šele, ko kupec prodajalcu izroči dogovorjeno aro. Od tega trenutka dalje velja pogodba za sklenjeno, tudi če ni podpisana. Ko je pogodba izpolnjena, se ara vrne ali pa se všteje v kupnino. Razsodišče v nesodnih sporih. Vpleteni strani, ki se sami ne moreta dogovoriti o nekem vprašanju, izbereta eno ali več oseb (arbitrov), ki na podlagi pridobljenih podatkov neodvisno razsodijo v sporu. ATM – Automated Teller Machine Kratica za »automated teller machine« oz., po naše, bančni avtomat . Poroštvo, dano s podpisom na menici, menično poroštvo. Znesek, ki je plačan vnaprej. Namenski potrošniški kredit, namenjen izključno nakupu novega ali rabljenega avtomobila na podlagi predračuna. Praviloma je obrestna mera za avtomobilske kredite nekoliko nižja od obrestnih mer drugih potrošniških kreditov. Pod pojmom bančna kartica največkrat razumemo kartico, ki jo stranke prejmejo, ko v banki odprejo transakcijski račun. Poleg identifikacijske funkcije ima ta kartica običajno tudi funkcijo debetne plačilne kartice (Mastercard, Visa, Maestro), ker banka račun imetnika za nakup ali dvig na bankomatu bremeni takoj. Poznamo pa še druge vrste plačilnih kartic, npr. kartice z odloženim plačilom, ki jih ravno tako izdajajo banke in jim zato v praksi ravno tako rečemo bančne kartice. Kartice se med seboj razlikujejo predvsem po tem, v kolikšnem času od nakupa mora imetnik kartice poravnati nastale obveznosti. Vsi podatki, dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz poslovnega odnosa banke s komitentom ali so z njim kakorkoli povezani. Delavci banke so zavezani k varovanju tovrstnih podatkov. Ne smejo jih razkrivati, objavljati ali dajati na voljo tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočati, da bi jih izkoriščale tretje osebe, razen v izjemnih primerih na izrecno zahtevo sodišča, če je izkazan zadosten pravni interes. Enota banke, kjer banka svojim komitentom in drugim omogoča opravljanje večjega ali manjšega nabora storitev iz svoje ponudbe. Nekatere banke bančne poslovalnice imenujejo tudi poslovne enote, ekspoziture ali agencije. Skupina več bolj ali manj lastniško in organizacijsko med seboj povezanih bank ali drugih finančnih organizacij. Vodilno vlogo ima ena izmed bank v skupini. Vrednostna listina, s katero se nekdo obveže, da bo sam ali pa nekdo drug na določenem kraju in ob določenem času plačal določen znesek denarja. To pomeni, da kdor pridobi menico, dobi od svojega dolžnika obljubo, da mu bo kasneje plačal dolg (torej gre za odloženo plačilo). Če menico sprejme banka, to za upnika pomeni dodatno zagotovilo, da bo njegova terjatev res plačana v celoti in v dogovorjenih rokih, saj se s tem za plačilo na menici dogovorjenega zneska zaveže tudi banka. Sprejemanje depozitov od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun. Samopostrežni terminal, ki omogoča bančne transakcije z bančnimi in plačilnimi karticami. Poleg dviga gotovine z osebnega (transakcijskega) računa lahko imetniki kartic na bančnih avtomatih izvajajo tudi nekatere druge storitve, npr. vpogled v stanje na računu, nakup GSM vrednotnic, plačevanje univerzalnih plačilnih nalogov, polog gotovine ter izdelavo mini izpiska. Obseg storitev je odvisen od kartice, bančnega avtomata in poslovne politike banke. Večina bank transakcije na bankomatih svojim strankam zaračunava. Banka je kreditno institucija, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, kot sta sprejemanje depozitov in dajanje kreditov. Papirnat denar, ki je v uporabi šele razmeroma kratek čas. Včasih je denar obstajal zgolj v obliki kovancev, ki so vsebovali natančno določeno količino kovine (npr. zlata ali srebra) z jasno določeno vrednostjo. Bolj ko se je širilo trgovanje, več denarja (menjalnega sredstva) je bilo potrebnega, zato so banke in vlade začele izdajati bankovce. Bankovci ne vsebujejo vrednosti, ki jo predstavljajo; so zgolj jamstvo izdajatelja, da to vrednost imajo. Enota mere, s katero se izražajo majhne razlike v obrestni meri, deviznih tečajih ali donosih na obveznice. Ena bazična točka pomeni stotinko odstotka. Tako npr. razlika v obrestni meri med 4,36 in 4,58 odstotka znaša 22 bazičnih točk. Beseda, ki se uporablja v povezavi s čekom, menico in podobno. Bianco ček je podpisan, nima pa vpisanega zneska. Prav tako je bianco menica zgolj podpisana, nista pa na njej napisana datum ali znesek. Bilanca Primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi. Poznamo bilanco stanja in bilanco uspeha. Bilanca stanja je pregled sredstev in obveznosti do njihovih virov v nekem trenutku, bilanca uspeha pa pregled prihodkov in odhodkov ter poslovnega izida kot razlike med njimi v proučevanem obdobju. BIC ‒ Bank Identifier Code Osem- ali enajstmestna identifikacijska koda banke. Ima jo vsaka banka, ki je vključena v medbančno komunikacijsko omrežje SWIFT. Sestavljena je iz štirimestne šifre banke, dvomestne šifre države, dvomestne dodatne šifre in včasih tudi dodatne trimestne šifre, ki običajno pomeni enoto znotraj banke. Bilančna vsota nam pove, s kolikšnimi sredstvi razpolaga banka oz. kako velike so njene naložbe. Knjigovodsko je bilančna vsota enaka aktivi oz. pasivi banke. Kratkoročni vrednostni papir, ki ga izdata centralna ali poslovna banka. Podoben je obveznici, razlika je le v roku dospelosti ob izdaji (pri blagajniškem zapisu najmanj 30 in največ 360 dni, pri obveznici pa najmanj leto dni, brez zgornje omejitve). Blagajniški zapisi veljajo za razmeroma netvegane finančne naložbe, saj zanje jamči država. Banka po nalogu sodišča (ali drugih uradnih organov) ali imetnika računa zamrzne del sredstev ali poslovanje s celotnim računom. Imetnik zaradi tega ne more razpolagati s temi sredstvi oz. z računom, banka pa v tem času ne more izvrševati plačilnih nalogov, za katere jo je imetnik računa pooblastil. Banka lahko v določenih primerih blokira račun tudi, ko imetnik računa ne posluje skladno s pogodbenimi določili. Ocena kakovosti in zanesljivosti poslovnega partnerja; lahko se nanaša na fizične osebe, pravne osebe in države. Običajno se ugotavlja na podlagi finančnih kazalcev (bilanca premoženja, bilanca tekočega poslovanja ipd.) in drugih relevantnih značilnosti (npr. izkušnje kadrov, tradicija, politične in varnostne razmere itd.). Metodologije za izračunavanje bonitete niso vedno enake; v mednarodnem poslovanju je v praksi bonitetna ocena, ki jo na podlagi standardiziranih in preizkušenih metodologij izdelajo neodvisne strokovne institucije. Ustanova ali organizacija, kjer se trguje z vrednostnimi papriji (delnice, obveznice), blagom, storitvami, dragimi kovinami in kamni… Njena naloga je zagotavljanje varnega, učinkovitega in uspešnega delovanja organiziranega dela trga kapitala. Delovanje borze preverjajo državni nadzorni organi. Na borzi se srečujeta ponudba in povpraševanje prej omenjenih vrednostnih papirjev in dobrin, prav tako se na borzi javno oblikuje njihova cena. Vsaka borza ima pravila, ki določajo, kdo in kako lahko trguje na borzi. Tehtano povprečje tečajev določenih vrednostnih papirjev in drugih dobrin, s katerimi se trguje na borzi. Indeks kaže gibanje cen določene dobrine (trga) v celoti ali pa razvoj tečajev zgolj določenih skupin vrednostnih papirjev in drugih dobrin. Udeležencem na borzi (ponudnikom in kupcem) tečaji na borzi (cene in indeksi njihovih gibanj) pomagajo presojati poslovne odločitve, javnosti pa dajejo podatke o gibanju trga. Pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji in ki ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje navedenih poslov. Centralna banka Republike Slovenije, ki je neodvisna in pri opravljanju svojih nalog. Po Zakonu o bančništvu ni vezana na sklepe, stališča in navodila državnih ali drugih organov. Od uvedbe evra 1. januarja 2007 pri uresničevanju svojih nalog v celoti upošteva določila statuta ESCB (Evropski sistem centralnih bank) in ECB (Evropska centralna banka) . Kot članica Evrosistema opravlja naloge izvajanja skupne denarne politike, soupravljanja uradne devizne rezerve držav članic, skrbi za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izvaja neodvisen nadzor poslovanja bank. Kartična shema(Card sheme) Angleško Card sheme je splošni izraz za pravno osebo, ki ponuja produkte in storitve na podlagi plačilnih in kreditnih kartic. Institucije, ki želijo sodelovati v plačilnih shemah, morajo skleniti licenčno pogodbo. Domače kartične sheme so Activa, Karanta in BA, mednarodne pa MasterCard, Maestro, Visa, Vpay ipd. Obrestna mera, ki jo posojilodajalec zaračuna posojilojemalcu za izposojena sredstva. Kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga izda akreditiran overitelj in ki uporabniku omogoča, da dokazuje svojo identiteto na daljavo. Prav tako mu omogoča, da na daljavo podpiše dokumente v elektronski obliki. Ček, pri katerem banka jamči za unovčenje do zneska, natisnjenega na čeku. Namenjen je plačevanju blaga in storitev v večjih zneskih z enim čekom. Znesek, ki je natisnjen na čeku, je lahko neomejeno velik. Poroštvo (zavarovanje). Največkrat pod to besedo razumemo denar ali druga sredstva (nepremičnine), s katerimi se zavaruje posojilo. Kreditno plačilo (Credit transfer) Kreditno plačilo SEPA (Single Euro Payments Area) je plačilna transakcija v evrih, ki poteka med uporabniki s plačilnimi računi, registriranimi na območju SEPA. Kreditna plačila SEPA so lahko individualna (en plačnik in en prejemnik plačila) ali množična (en plačnik in več prejemnikov plačila). Shema kreditnih plačil (Credit transfer scheme) Shema plačil, ki opredeljuje pravila in postopke za kreditna plačila v evrih. Opredeljuje tudi minimalno raven storitve in časovni okvir, v katerem morajo finančne institucije, ki sodelujejo v shemi, izvršiti dogovorjena kreditna plačila. Pisni nalog, s katerim izdajatelj (komitent banke) pooblasti banko, naj prinašalcu pravilno izpolnjenega in podpisanega čeka izplača na njem zapisano vsoto v breme izdajateljevega računa. Poslovanje s čeki je v Sloveniji zakonsko urejeno z Zakonom o čeku. Čezmejna plačilna transakcija Plačilo, ki se izvrši prek dveh ponudnikov plačilnih storitev (bank) v različnih državah članicah Evropskega gospodarskega prostora. Največkrat izraz najdemo pri opredeljevanju bančne tarife. Nanaša se le na evrska plačila do 50.000 evrov in na plačila v švedskih kronah v ustrezni protivrednosti. Ena najpogostejših oblik nelojalne konkurence. Poslplošeno gre za prodajo storitev ali blaga po ceni, ki je bistveno nižja od realnih cen drugih ponudnikov, predvsem z namenom pridobivanja večjega tržnega deleža. Pogodba, s katero ena stranka (darovalec) prepusti drugi stranki (obdarjencu) določeno stvar ali pravico, ne da bi zanjo zahteval denarno povračilo, obdarjenec pa to stvar oz. pravico sprejme. S tem postane njen lastnik, darovalec pa do podarjene stvari nima več lastniških pravic. Darilni bon je vrednostni bon, ki ga banka ob določenih dogodkih (npr. rojstvu otroka) lahko da komitentu. Datum, ko banka transakcijo oz. poslovni dogodek vpiše v poslovne knjige. Večinoma gre za sistemski datum, kar pomeni, da računalniški program banke datum knjiženja vpiše samodejno. Datum, ko pogodbeni stranki podpišeta pogodbo. To lahko storita na isti dan, lahko pa sta datuma podpisa različna. Praviloma pogodbe zajemajo določilo, da pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišeta obe stranki. Dan zapadlosti plačila kupca (dolžnika) za obveznosti do dobavitelja (upnika), torej datum, do katerega mora kupec nepreklicno plačati opravljeno storitev ali kupljeno blago in s tem poravnati svoj dolg. Davek, s katerim se obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne pomeni vračila glavnice iz finančnega dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša nanj. Višino davka določa Zakon o dohodnini. Stranka mora obrestne dohodke vključiti v svojo davčno napoved. Pri varčevanjih, daljših od enega leta, se stranka odloči, ali bo davek na obresti plačevala za vsako leto posebej (razmejitev obresti) ali v enkratnem znesku ob koncu varčevanja. Davek od obresti se ne plača od obresti pozitivnega stanja na transakcijskem računu. Izraz, s katerim označujemo dolg (beseda debitior, ki izhaja iz besede debet, pomeni dolžnik). V knjigovodskih kontih je debet zapisan na levi strani v koloni, kamor se vpisujejo obremenitve. Z debetno kartico lahko posameznik ali pravna oseba posluje (plačuje ali dviguje gotovino) v okviru razpoložljivih sredstev na bančnem računu. Pri plačilu z debetno kartico je transakcijski (osebni) račun imetnika za plačila, opravljena s kartico, obremenjen brez časovnega zamika, se pravi takoj po obdelavi potrdila o nakupu. Prenos premoženja umrlega na druge osebe; urejeno je z dednim pravom, ki priznava dedovanje po oporoki ali po zakonu. Splošen in konstanten upad cen skozi daljše obdobje, ki ga ponavadi povzroči pomanjkanje denarja v gospodarstvu (v obtoku) oz. pomanjkanje ponudbe pri kreditih in posojilih. Obrestovanje, pri katerem se obresti pripišejo glavnici in izračunajo na koncu kapitalizacijskega obdobja (tj. obdobja, za katerega se računajo obresti). Lastniški vrednostni papir, ki izkazuje gospodarsko solastnino na delniški družbi. Lastnik delnice se imenuje delničar. Oblika gospodarske kapitalske družbe, katere kapital je razdeljen na delnice. Čas, v katerem bančni delavci na delovnem mestu opravljajo svoje delo. Banke pogosto uporabljajo tudi izraza poslovni in delovni čas, ki označujeta obdobje, v katerem so bančni delavci na voljo strankam za opravljanje bančnih storitev. Delovni oz. poslovni čas posamezne banke je javen. Običajno se izraz pojavlja tudi pri opredeljevanju urnika izvajanja plačilnega prometa. V tem primeru delovni dan pomeni dni od ponedeljka do petka z izjemo praznikov v Sloveniji in nekaterih praznikov v EU. Splošno veljavno plačilno sredstvo, s katerim plačujemo izdelke in storitve in s katerim merimo njihovo vrednost. Znižanje imenske vrednosti papirnatega denarja. V praksi se denominacija izvede tako, da se npr. 1000 denarnih enot nadomesti s 100 denarnimi enotami, s čimer se vse cene na trgu znižajo za eno desetino oz. za 10 odstotkov. Določena denarna vrednost na računu, ki je lahko na vpogled (imetnik z vrednostjo prosto razpolaga) ali pa vezana za določeno obdobje (imetnik pred iztekom dogovorjenega obdobja z vrednostjo praviloma ne more razpolagati). Depoziti se lahko obrestujejo po fiksni ali spremenljivi obrestni meri in imajo različne ročnosti (obdobja vezave). Praviloma se obresti oz. donos zvišujejo z daljšim obdobjem vezave. Uradno znižanje tečajnih vrednosti denarja glede na vrednost zlata in tujih valut. Devalvacija je vrsta denarne reforme, ki jo izvede država (recimo zaradi inflacije). Vsa plačilna sredstva, ki veljajo v tujini. Izraz deviza uporabljamo tudi za dobroimetje ali terjatve, ki jih ima institucija ali posameznik v tujini. Eden izmed načinov revalorizacije oz. ohranjanja vrednosti terjatve. Kadar je devizna klavzula vključena v kreditno pogodbo, pomeni, da se bodo anuitete (obroki) za vračanje kredita, ki je opredeljen v domači valuti, obračunavale glede na devizni tečaj določene tuje valute. Relativna cena ene valute, izražena v drugi valuti. Večinoma so devizni tečaji prikazani kot cena tuje valute, izražena v domači valuti. Digitalni podpis (elektronski podpis) Digitalni ali elektronski podpis nadomešča ročni podpis pri dokumentih v elektronski obliki. Za njegovo uporabo je treba na podpisnikov osebni računalnik namestiti komponento za digitalni podpis, tovrstno podpisovanje pa mora omogočati tudi spletna stran institucije, ki podpis zahteva (npr. e-davki, e-uprava, spletne banke). Varen elektronski podpis je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom. Elektronska osebna izkaznica imetnika potrdila oz. potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za preverjanje elektronskega podpisa z določeno osebo (imetnikom potrdila) ter potrjuje njeno identiteto. Digitalno potrdilo vsebuje javni in zasebni ključ ter informacije o imetniku. Javni ključi potrdil so objavljeni v splošno dostopnih imenikih in/ali na spletnih straneh. Direktiva EU (evropska direktiva) Evropska direktiva določi cilje, ki jih morajo uresničiti države članice, način uresničevanja pa prepusti njim. Naslovnik direktive je lahko ena, več ali vse države članice. Nacionalni zakonodajalec mora direktivo prenesti v domače pravo in nacionalno zakonodajo uskladiti s cilji direktive (pri čemer lahko upošteva domače posebnosti), šele potem v njej zapisana načela veljajo za državljane. Direktiva se uporablja za usklajevanje nacionalnih zakonodaj, predvsem v zvezi z delovanjem enotnega trga (npr. standardi za varnost izdelkov). Zanjo pogosto uporabljamo tudi izraz direktna bremenitev. Gre za plačilni instrument, s katerim uporabnik (dolžnik) poravnava obveznosti do upnika z neposredno obremenitvijo svojega računa. Od začetka leta 2013 plačniki (potrošniki in pravne osebe) vse v zvezi z naročanjem in preklicem direktnih obremenitev urejajo neposredno s prejemniki sredstev in ne več v banki. Najpogostejša uporaba tega instrumenta je pri plačilu storitev javnih podjetij, ki nudijo gospodinjske storitve (elektrika, voda, smeti, telefon, kabelski operaterji, vzdrževanje stanovanj…). Pogosto se za ta plačila uporablja izraz »trajni nalog«, ki pa je star naziv in se v bančni terminologiji nanaša samo še na izvedbo podobnih plačil občanov, kjer je prejemnik sredstev banka. je oblika negotovinskega nakazila denarnih sredstev, ki se izvrši v dobro uporabnika računa oz. prejemnika. Ta instrument se uporablja za izvršitev plačil večjemu številu upravičencev in ne pri posamičnih nakazilih. Obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve – je torej nadomestilo, ki ga dobi kupec terjatve zato, ker zagotovi likvidnost in prevzame odgovornost, da bo terjatev zares plačana. Udeležba pri dobičku podjetja, ki pripada lastnikom delnic delniške družbe oz. delničarjem. Do izplačila dividend so upravičeni vsi, ki so na presečni dan za upravičenost do dividende vpisani v delniški knjigi kot lastniki delnic. O izplačilu dividend odloča skupščina delniške družbe. Referenca, ki jo je podjetje pridobilo na trgu in se lahko vrednoti glede na trenutni položaj podjetja na trgu ter pričakovano prodajo in prihodek v prihodnje. Nanaša se na podjetje in se izraža v ceni, ki vpliva na višino nadomestila ob morebitni prodaji podjetja ali deleža v podjetju. Ta pojem je težko opredeliti. Po Haig-Simonsovi definiciji je dohodek enak vsoti posameznikove potrošnje in povečanja premoženja v danem letu. Na splošno lahko dohodek opišemo kot znesek, ki ga posameznik pridobi iz različnih dejavnosti, npr. dohodek od zaposlitve, dobiček iz poslovanja ali najemnine, prejete obresti na vloge. Najbolj razširjena in najbolj varna oblika financiranja poslov mednarodne trgovine. Je instrument za financiranje blagovnih transakcij, daje pa tudi možnost za refinanciranje posameznih kreditnih aranžmajev. Kratica za družbo z omejeno odgovornostjo. To pomeni, da za dolgove družbe družbeniki ne odgovarjajo s svojim premoženjem, ampak družba sama do višine osnovnega kapitala. Obveznost posameznika, pravne ali fizične osebe, da nekaj plača drugi osebi. Krediti, katerih vračilna doba je daljša od pet let. Odobravajo se tako pravnim kot fizičnim osebam. Pri podjetjih so namenjeni predvsem za trajna vlaganja v osnovna in obratna sredstva, torej za financiranje investicij, pri fizičnih osebah pa sem sodijo vse oblike stanovanjskega kreditiranja. Domača plačilna transakcija Plačilna transakcija, kjer se plačilna storitev med plačnikom in prejemnikom plačila opravi na območju Republike Slovenije. Dobiček ali izguba, ki ju prinese premoženje (denar, vrednostni papirji ipd.) skozi določen čas. Navadno je izražen v obliki odstotka od vloženega premoženja oz. kapitala. Donosnost je merilo uspešnosti naložbe. Trenutek, ko postane neka obveznost izterljiva in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev. (Ali okvirni kredit.) Gre za možnost izkoriščanja kratkoročnih kreditov, ki jih banke odobravajo svojim komitentom. To pomeni, da kreditno sposobna oseba lahko avtomatično porablja določen znesek sredstev, ki presega njena dejanska sredstva. Najpogostejša oblika je redni ali izredni limit na transakcijskem računu posameznika. Državna obveznica (treasury bond) Dolžniški vrednostni papir, s katerim se država kot izdajateljica zavezuje, da bo v določenem roku vrnila denarna sredstva po vnaprej dogovorjeni fiksni obrestni meri. Ena izmed najvarnejših oblik vrednostnih papirjev, saj za njeno izplačilo jamči država. Posameznik lahko dvigne denar s svojega transakcijskega računa ali računa, za katerega je pooblaščen. Denar je mogoče z računa dvigniti na različne načine: na bankomatu, z debetno kartico, osebno v banki, prek elektronske banke ali drugih sodobnih bančnih poti. Za dvig z računa je potrebna pravilna identifikacija z bančno kartico, osebnim dokumentom ali posebno varnostno kodo. EBRD ‒ European Bank for Reconstruction and Development Kratica za Evropsko banko za obnovo in razvoj. Ustanovljena je bila leta 1991 z namenom podpore tranzicijskemu procesu nekdanjih centralno-planskih gospodarstev. Slovenija je članica EBRD od avgusta 1992. ECB – Evropska centralna banka Centralna banka za enotno evropsko valuto – evro. Glavna naloga ECB je ohranjanje kupne moči evra in s tem stabilnosti cen na območju evra. EIB ‒ European Investment Bank Kratica za Evropsko investicijsko banko. Evropska investicijska banka je v lasti 28 držav EU. Banka si izposoja denar na trgih kapitala in ga posoja po nizkih obrestnih merah različnim projektom za izboljšanje infrastrukture, preskrbe z energijo in okoljskih standardov v državah članicah, v sosednjih državah in državah v razvoju. Slovenija je članica EIB od maja 2004. Ekonomska in monetarna unija (EMU) Je rezultat procesa usklajevanja gospodarskih politik držav članic EU; temelji na evru in skupni denarni politiki, katere osnovni cilj je ohranjanje stabilnosti cen. Pogost izraz za praviloma manjšo enoto banke oziroma bančno poslovalnico. Ena od sodobnih tržnih poti dostopa do banke. Pogosto jo imenujemo tudi spletna banka. Je banka, prek katere je možno opravljati bančne storitve s pomočjo elektronskih medijev, kot so splet, mobilni telefoni ipd. Tržne poti, ki strankam z različnimi komunikacijskimi in informacijskimi tehnologijami omogočajo opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev brez neposrednega stika z bančnim delavcem. Elektronski nadomestek oz. ekvivalent za gotovino, ki je shranjen na elektronski napravi, kakršna je kartica s čipom ali računalniški pomnilnik, in je namenjen elektronskemu plačevanju. Elektronski plačilni instrument Sodobni plačilni instrumenti, ki so se oblikovali na podlagi razvoja informacijske, komunikacijske in druge tehnologije. Mednje uvrščamo npr. plačilne kartice ter telefonske in elektronske naloge. Elektronski podpis (digitalni podpis) Način opravljanja bančnih in drugih finančnih storitev s pomočjo elektronskih tržnih poti. Elektronsko plačilo/e-plačilo Plačilo, ki ga banka opravi s pomočjo elektronskih medijev po elektronskih tržnih poteh. Zbiranje dolgoročnih finančnih sredstev z izdajanjem vrednostnih papirjev (obveznic, delnic). Je standard, ki zahteva uporabo čipne tehnologije na plačilnih karticah. Razlog za uvedbo te tehnologije s 1. 1. 2005 je bilo zmanjšanje zlorab (» skimming «), ki so po svetu zelo razširjene. Z uporabo čipa pa ponarejevalci težje zlorabljajo kartične sisteme. Kratico EMV sestavljajo začetne črke organizacij (Europay, MasterCard, VISA), ki so uvedle ta standard za poslovanje s karticami. Enolična identifikacijska oznaka Kombinacija številk, črk in znakov, ki se uporablja za nedvoumno identifikacijo plačnika ali prejemnika ter njegovega računa pri banki. Enkratno geslo ali OTP (one time password) je enkratna številka, ki jo ustvarimo z generatorjem enkratnih gesel v aplikaciji, ki je nameščena na pametnem telefonu, lahko pa tudi prekoprenosnega čitalnika ob uporabi bančne kartice in PIN-a ali pa jo prejmemo kot sms sporočilo. Številka enkratnega gesla se uporablja za avtentikacijo (prepoznavanje) imetnika (npr. pri potrjevanju plačil, vstopu v elektronsko banko) oz. kot elektronski podpis. EOM – efektivna obrestna mera Pove nam po kakšni »ceni« si bomo izposodili denar. Je dejanska cena kredita, izračunana v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Pri EOM se poleg deklarirane bančne obrestne mere upoštevajo vsi stroški, povezani z odobritvijo kredita. Vsak ponudnik kreditov mora nedvoumno objaviti EOM kredita. EPC – European Payment Council European Payment Council oz. Evropski svet za plačila je strokovno telo, ki so ga evropske banke leta 2002 ustanovile s ciljem uvedbe enotnega območja plačil v evrih (projekt SEPA) . ESCB ‒ Evropski sistem centralnih bank ESCB sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke vseh držav članic EU, ne glede na to, ali so sprejele evro ali ne. Obrestna mera, ki jo centralna banka zaračunava poslovnim bankam za posojila, odobrena na podlagi vrednostnih papirjev. Informacijski sistem, katerega namen je hitro in pravilno odločanje v zvezi s pravicami iz javnih sredstev, zmanjševanje možnosti napak in prevar ter večja preglednost nad dodeljenimi sredstvi. Kratica za Evropsko unijo oz. zvezo demokratičnih evropskih držav. EUR je mednarodna oznaka za denarno enoto evro, ki je uradna valuta in zakonito plačilno sredstvo držav članic evroobmočja. EURIBOR – Euro Interbank Offered Rate Medbančna obrestna mera, po kateri si največje banke z evroobmočja posojajo denarna sredstva za različne ročnosti (npr. 1 teden, 1 mesec, 3 mesece, 6 mesecev, 1 leto). Območje evra, tudi Evrozona, Evrosistem ali Evroland. Skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka. Evrosistem sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke tistih držav članic, ki so sprejele evro. Evrosistem in Evropski sistem centralnih bank bosta delovala sočasno, dokler bodo obstajale države članice EU zunaj območja evra. Faktoring oz. odkup terjatev je finančna storitev, ki podjetjem omogoča financiranje poslovanja z odkupom nezapadlih terjatev. Pravni posli, s katerimi prenesemo svojo (praviloma lastninsko) pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in jo pozneje vrniti oz. prenesti na tretjo osebo. Vnaprej določena obrestna mera, ki se v času, določenem s pogodbo, ne spreminja. Dohodek, ki se s časom ne spreminja, npr. obresti na obveznice, zneski iz pogodbenih razmerij ipd. Pojem se lahko prav tako uporablja za dohodek, ki ga prejemajo upokojenci (pokojnina), obročna odplačila ali druge oblike stalnih dohodkov. Vse vrste storitev in poslov, ki jih opravljajo različne finančne institucije (banke, hranilnice, lizinške družbe, borznoposredniške hiše, finančni svetovalci itd.). Finančna ustanova, ki se ukvarja s širokim spektrom finančnih storitev. Izključno ali pretežno so mu podrejene kreditne in/ali finančne ustanove, med katerimi mora biti vsaj ena kreditna. Izraz, ki ga banke in druge ustanove uporabljajo za razmejitev svojih strank. Praviloma banke ločijo stranke na fizične osebe (posameznike oz. občane), samostojne podjetnike, pravne osebe in javne zavode. Fizična oseba je vsak posameznik, ki z banko posluje zgolj v svojem osebnem imenu in ne kot pravni subjekt. Politika države, s katero poskuša ta podpirati gospodarske cilje, kot so večja zaposlenost, večja gospodarska rast in nizka inflacija. Fiskalna politika zajema pobiranje davkov, državne izdatke in državni dolg ter lahko vpliva na količino denarja v obtoku, obrestno mero, devizni tečaj, gospodarsko dejavnost in inflacijo. Izraz fond je enakovreden pojmu sklad, lahko pa pomeni tudi denarna sredstva ali zaloge. Izraz forfetiranje ali forfait se uporablja za posel prodaje izvoznih terjatev banki skupaj s sredstvi zavarovanja. Pri tem prodajalec terjatve ne prevzema nobenega tveganja. Najvišja oblika jamstva. Gre za zavezo banke, da bo obveznost na določen dan izpolnila ne glede na to, ali je bil posel, na podlagi katerega je bila dana garancija, izpeljan (če ne gre za pogojno garancijo) ali ne. Zanjo veljajo posebna pravila mednarodne bančne prakse. Lahko rečemo, da je garancija neke vrste vrednostni papir. Garant ali porok je oseba, ki se zaveže, da bo v primeru, če dolžnik ne bo mogel poravnati dolga, to storila namesto njega. Dokument, ki je pravna podlaga za garancijo. Glavnica je tisti del kredita, ki pomeni osnovni znesek, ki ga dolžnik dolguje upniku. Glavnica se mora jasno ločevati od obresti. Gotovina so bankovci in kovanci, ki služijo kot zakonito plačilno sredstvo. Nenamenski kredit, ki ga banka odobri posamezniku za namen, ki ni določen in obvezujoč. Znesek kredita banka nakaže na transakcijski račun kreditojemalca. Bliskovito upadanje kupne moči denarja. Zaznamuje jo najmanj 50-odstotno zvišanje splošne ravni cen mesečno, kar jo loči od zmerne in galopirajoče inflacije, ki se odmerjata letno. Zastavitev nepremičnine kot poroštvo za denarno posojilo, z nepremičnim premoženjem zavarovana terjatev. Unovčitev nepremičnega premoženja zaradi neporavnanih obveznosti, ki so bile zavarovane s to nepremičnino, ter poplačilo nastalih denarnih terjatev s tako pridobljenimi sredstvi. Dolgoročni kredit, ki ga lahko banke in druge finančne institucije odobrijo potrošnikom ali pravnim osebam, za zavarovanje denarnih terjatev pa se vzpostavi hipoteka na nepremičnino v korist banke oziroma kreditodajalca. Običajno so hipotekarni krediti stanovanjski: nepremičnina, ki se kreditira, se zastavi kot jamstvo za plačilo kreditnih obveznosti. Pogosto je zaradi tovrstnega zavarovanja odplačila obrestna mera nižja od preostalih nenamenskih kreditov. Zavarovanje kredita s hipoteko na nepremičnino v korist banke oziroma kreditodajalca. Hipotekarni krediti se največkrat odobravajo v višini do določenega odstotka ocenjene vrednosti nepremičnine, kar bankam omogoča, da se ob nezmožnosti vračila kredit poplača s prodajo nepremičnine. Polog na račun oz. plačilo univerzalnih plačilnih nalogov na bančnem avtomatu. Homebanking (slovensko domače bančništvo) je novejši bančni izraz; označuje tiste bančne storitve, ki jih lahko uporabniki elektronskega in mobilnega bančništva opravljajo od doma. Shranjevanje nečesa za določen čas (npr. hramba vrednostnih papirjev). Največkrat hranitelj za svojo storitev zaračuna ustrezno pristojbino. Denarna vloga komitenta pri banki, katere namen je naložbeni, glavni cilj pa je varčevanje. Hranilno vlogo je v preteklosti opredeljevala hranilna knjižica, danes pa hranilni oz. varčevalni račun. Finančna ustanova, ki zbira predvsem hranilne vloge prebivalstva in malega gospodarstva, ukvarja pa se tudi s kreditiranjem teh dveh segmentov. IBAN – International Bank Account Number IBAN (International Bank Account Number) je mednarodna številka bančnega računa in se v svetu uveljavlja za identifikacijo bančnih računov v mednarodnem poslovanju. Banka Slovenije je v marcu 2003 sprejela odločitev o uporabi IBAN-a za vse vrste plačilnih transakcij. Zapis IBAN za slovenske račune je torej sestavljen takole: SI56 (oznaka za državo Slovenija) + številka vašega računa (to je številka, izpisana na prvi strani vaše kartice). Primer: SI56 1234 5678 9123 456 Postopek preverjanja uporabnikove identitete oz. informacijskega sistema, ki se lahko izvaja osebno ali elektronsko. Elementi prepoznave, ki omogočajo identifikacijo posameznika. Najbolj klasičen je osebna izkaznica, danes pa se uporabljajo tudi pametna kartica, identifikacijska kartica, osebno geslo, osebna številka ipd. Izraz, ki se uporablja za prilagajanje inflaciji in njenim neželenim učinkom. V praksi to pomeni prilagajanje zneska, ki je bil dogovorjen s pogodbo (npr. znesek odplačila kredita, zavarovalne police …), zunanjemu kriteriju, npr. rasti življenjskih stroškov. Na ta način ostaja realna vrednost nespremenjena, nominalna vrednost pa se spreminja s spremembo indeksa rasti življenjskih stroškov. Statistično povprečje cen različnega števila stvari. Te stvari so lahko dobrine široke potrošnje, delnice ipd. Indeks cen kaže, kako in v kateri smeri se gibljejo cene v določenem časovnem obdobju. Razvrednotenje denarja zaradi njegovega pretiranega izdajanja brez pravega kritja. Inflacija je eden najpomembnejših ekonomskih pojmov in pomeni splošen dvig cen izdelkov in storitev v gospodarstvu (pojav rasti cen). Pravzaprav je inflacija stopnja, po kateri se zvišujejo cene izdelkov in storitev, zaradi česar kupna moč denarja upada. Informacija so ovrednoteni podatki v specifični situaciji. Omogoča je novo spoznanje, ki ga človek doda svojemu poznavanju sveta. Pripomoček, ki potrošniku daje osnovne informacije o želeni storitvi (npr. izračunu kreditne obveznosti, znesku obresti za vezavo sredstev ipd.). Upošteva pogoje in predpostavke, veljavne na dan izračuna. Informativni izračun za banko ni zavezujoč. Plačilni instrument, podoben plačilu pošiljke po povzetju, pri čemer banka ne jamči za plačilo, a poskrbi za njegovo izvedbo in prevzem dokumentov. Je tudi unovčenje zapadle menice ali računa. Pogosto se izraz uporablja tudi za pobiranje gotovine. Dalj časa trajajoča plačilna nesposobnost dolžnika. Veliki profesionalni vlagatelji, npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, banke, ki premoženje nalagajo v investicijske portfelje. Obresti, ki se obračunajo za čas od črpanja (porabe) do začetka odplačevanja kredita. Banka, katere glavna dejavnost je zbiranje denarnih sredstev za podjetja in plasiranje novih javnih izdaj vrednostnih papirjev določene organizacije na trg. Tista obrestna mera, ki jo uporabljamo pri določenih poslih kot izhodišče. Primer so obrestne mere pri kreditiranju pravnih oseb, kjer banka izhodiščni obrestni meri dodaja še odstotne deleže, ki so odvisni od bonitete kreditojemalca in njegovih drugih relevantnih lastnosti. Evidenca vseh opravljenih transakcij na transakcijskem ali drugem računu v nekem obdobju (navadno obdobje enega meseca), ki jih banka izvede v imenu imetnika računa. Izpisek je lahko v papirni ali elektronski obliki. Izvedeni finančni instrumenti Alternativna možnost vlaganja v primerjavi s klasičnimi finančnimi naložbami. Osnovne vrste izvedenih finančnih instrumentov so terminski posel, terminska pogodba in valutna opcija. Prisilna izvršitev sodnih ali upravnih odločb oz. postopek prisilne poravnave zapadlih terjatev z unovčevanjem zavarovanj, ki so bila dana ob nastanku posojilno-upniškega razmerja. Jamstveni znesek pomeni obveznost tistega, ki je jamstvo dal, za izpolnitev obveznosti do višine, določene z jamstvom. Način zavarovanja plačila nekega dolga, pri katerem se tretja oseba zaveže, da bo upniku v določenem roku poplačala dolg dolžnika. Poznamo več vrst jamstev: menično jamstvo (aval), poroštvo in garancijo. Na podlagi Zakona o sistemu jamstva za vloge so vloge varčevalcev v bankah ali hranilnicah s sedežem v Republiki Sloveniji v celoti zajamčene do zneska, ki je določen s tem zakonom. Nanaša se na posamezno osebo pri posamezni banki, in sicer do višine 100.000 evrov. Podrobnejša razlaga s primeri je na voljo na spletni strani Banke Slovenije . Ponudba primarne izdaje vrednostnih papirjev, namenjena določenemu krogu fizičnih in/ali pravnih oseb. Posredovana je v obliki javno objavljenega oglasa. Javne finance (angleško public finance) predstavljajo finančni segment države. Lahko jih definiramo kot državno računovodstvo oziroma sistem, ki nam pokaže, na kakšen način se financira država in kakšni so stroški vodenja države. Tu gre za uporabo fiskalnih instrumentov na ravni države (obdavčitev, potrošnja, javni dolg, javni prihodki in odhodki, državni proračun…). Država zagotavlja delovanje in distribucijo dobrin, kot so npr. šolstvo, zdravstvo, varnost, javna uprava…in le-te financira z javnimi financami. Javne finance so last državljanov oziroma davkoplačevalcev v državi. V največji meri se polnijo z davki, v določenih primerih pa se država zadolži za te namene tudi na finančnih trgih z izdajo državnih obveznic. Kapital prevajamo kot »glavnico«, »temeljni znesek«, tudi »premoženje v denarju«, s kapitalom pa lahko mislimo tudi na stroje, zgradbe in drugo imetje, ki prinaša dohodek. Kapital je v ekonomiji trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali pa je nastal z uspešnim poslovanjem podjetja. Obdobje med dvema zaporednima pripisoma (obračunoma) obresti. Kapitalizacija je pretvorba dohodka, ki ga pričakujemo v prihodnje, v glavnico (kapital). Ko govorimo o kapitalizaciji obresti, mislimo na tiste obresti, ki postanejo del glavnice (kapital), kar se dogaja pri obrestno obrestnem računu. O kapitalizaciji obresti govorimo, ko se obračunane obresti ne plačujejo, ampak se pripisujejo k dolgu in se plačajo skupaj z glavnico. Pojem plačilna kartica zajema različne vrste kartic, s katerimi je mogoče opravljati brezgotovinsko plačilo blaga ali storitev in dvigniti gotovino na bančnem avtomatu. Glede na izdajatelja se plačilne kartice ločijo na: Plačilna kartica imetnika osebnega računa, ki jo lahko imetnik uporablja doma ali v tujini za plačevanje na prodajnih mestih in za dvig gotovine na bančnih avtomatih. Obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama v valuti, določeni s sporazumom. Vrednost sredstev, ki je zabeležena v poslovnih knjigah in je namenjena finančnemu poročanju. Enaka je stvarni tržni vrednosti, če so sredstva nova, nerabljena. Ob uporabi se vrednost izračunava kot nabavna cena sredstva, zmanjšana za stopnjo amortizacije. Velikokrat pojem srečamo v povezavi z vrednostnimi papirji. Tako je knjigovodska vrednost delnice vrednost, ki se izračuna na podlagi podatkov iz bilance stanja delniške družbe kot razmerje med lastniškim kapitalom in številom izdanih delnic. Komercialni zapisi so se uveljavili kot nadomestek za bančno posojilo, po vsebini pa so posebna oblika (nezavarovanih) lastnih menic z določenim rokom dospetja. So kratkoročna finančna naložba predvsem v velika, znana podjetja z najvišjimi bonitetami in niso nujno bančna naložba. To so vrednostni papirji, s katerimi se pogosto trguje na finančnem trgu, na katerem je lahko kupec kdorkoli. Praviloma je njihova obrestna mera nižja od aktivne bančne obrestne mere in višja od pasivne. Pravzaprav nalogodajalec pri komisijskem poslu, ki mora banki (komisionarju) plačati dogovorjeno provizijo za opravljen posel. Pri bančnem poslovanju izraz komitent pogosto nadomestimo s stranko. Depozitno-kreditna banka se imenuje tudi komercialna banka. Iz imena izhaja tudi njena funkcija, to je kreditiranje gospodarstva in posameznikov. Konzorcij bank je združenje bank, ki skupaj zagotovijo določena finančna sredstva, namenjena oblikovanju sindiciranega posojila. Npr. več bank skupaj zagotovi določen finančni znesek, s katerim se v obliki posojila podjetju financira večja naložba. Pomeni uresničitev ekonomskega načela, da moramo iz začetne glavnice s konformno obrestno mero pri pogostejši kapitalizaciji (mesečni) dobiti enako končno vrednost glavnice kot pri celoletni kapitalizaciji in izhodiščni letni obrestni meri. Izračun, pri katerem je obrestna mera prilagojena pogostejšemu plačevanju obresti. Matematično to izvedemo tako, da letne obrestne mere ne delimo z meseci ali dnevi, temveč korenimo. In nato korena ne množimo z meseci ali dnevi, temveč potenciramo. Izraz izvira iz italijanske besede »conto« oz. latinske »comptus«, pomeni pa račun. Med domačo in tujo banko pomeni odprtje nostro računov (računov domače banke pri tuji) ali loro računov (računov tuje banke pri domači). Izraz konvertibilen izhaja iz pojma, ki pomeni zamenljivost. Izraz najpogosteje uporabljamo ob pretvorbi neke valute v drugo valuto, pa tudi pri spreminjanju prvotnih pogojev (npr. posojilnih) v druge pogoje sodelovanja. Tista banka v tujini, s katero je domača banka navezala korespondenčni odnos, zato lahko prek nje posluje s tujino. Sklep borze o sprejemu novega vrednostnega papirja v trgovanje in v uradno borzno tečajnico. Denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem. Največkrat je okrogel, lahko je tudi kak večkotnik. Uporablja se za majhne vrednosti valute, za večje se uporabljajo bankovci. V preteklosti so bili kovanci izdelani iz kovine, ki je imela ustrezno vrednost sama zase (zlato, srebro), danes pa so uporabljene različne cenejše zlitine. Pogodbeni dogovor med banko in komitentom, po katerem komitent od banke prejme določeno vsoto denarja, za katero se zaveže, da jo bo banki vrnil v skladu z vnaprej dogovorjenimi odplačilnimi in časovnimi pogoji. Za najem kredita mora komitent dokazati, da je kreditno sposoben, se pravi, da bo v dogovorjenem roku lahko vrnil izposojeno vsoto. Posojilo ni enako kot kredit, saj je posojilo le kupčija, s katero se med strankama ustanovi kredit (kreditno razmerje). Kredit lahko odobri samo banka ali hranilnica, posojilo lahko dajo tudi drugi. Nenamenski ali namenski kredit, ki ga banka odobri kreditojemalcu za obdobje vračila do enega leta. Za potrošnika je pomembno, da je to večinoma kredit, kjer banka nakaže znesek na račun kreditojemalca, ta pa z njim prosto razpolaga. Kredit je lahko tudi namenski, kar pomeni, da banka nakaže denar dobavitelju blaga na podlagi predračuna. Kredit se praviloma vrne ob njegovi zapadlosti, lahko pa se dogovori za mesečno odplačevanje. Obresti se plačujejo mesečno. Karticam z odloženim plačilom pogovorno pogosto rečemo »kreditne kartice«. Delno je pogovorno poimenovanje kartic z odloženim plačilom ustrezno, saj vas od plačila s »kreditno« kartico do odtegljaja »kreditira« izdajatelj kartice. V resnici pa gre v tem primeru za dva različna tipa kreditiranja: Finančna sposobnost dolžnika, da bo posojilo vrnil in plačal pripadajoče obresti. Banka jo ugotavlja na podlagi prihodkov dolžnika. Določila o trajanju, zavarovanju in drugih značilnostih kredita ter pripadajočih obrestih. Posameznik ali podjetje, ki sklene z banko pogodbo o posredovanju, s katero se zaveže, da bo za dogovorjeno plačilo za banko pridobival nove stranke. Praviloma posrednika plača banka, torej opravljenih storitev kreditnega posredovanja ne sme zaračunavati strankam. Tveganje nastanka izgube, ki je posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi kateregakoli razloga ne izpolni v celoti svoje finančne ali pogodbene obveznosti. Kreditodajalec je tisti, ki daje kredit, to pa je lahko le pravna oseba. Ta pojem moramo ločiti od pojma posojilodajalca, ki je lahko pravna ali fizična oseba. Kdor jemlje, dobi kredit. Lahko je pravna ali fizična oseba. Zagotavljanje dejavnikov, ki omogočajo poplačilo nastale obveznosti. Kritje na računu pomeni, da imetnik računa zagotovi, da je na računu zadosti sredstev za izvršitev plačilnih nalogov (trajnih nalogov, direktnih obremenitev, univerzalnih plačilnih nalogov …). Če na računu ni dovolj sredstev, potem se izplačilo gotovine, dvig na bančnem avtomatu, plačilo z debetno kartico in plačilni nalogi ne morejo opraviti. Kritje za izvršitev plačilnih nalogov vključuje tudi odobreni limit na transakcijskem računu. Poznamo dve obliki lizinga: finančni in operativni. Predstavljata posebno obliko financiranja uporabe predmetov. Razlika med njima je, da pri finančnem lizingu po plačilu vseh anuitet (obrokov) lastninska pravica preide na lizingojemalca, pri operativnem pa ne. LIBOR ‒ London Interbank Offered Rate Londonska medbančna obrestna mera, po kateri si reprezentativne banke medsebojno ponujajo depozite (posojajo denar) za določeno ročnost. Obrestno mero LIBOR bo do konca leta 2021 nadomestil Saron. Javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost posameznika za samostojno opravljanje dela na nekem področju. Na bančnem področju morajo imeti zaposleni za prodajo zavarovalnih produktov ustrezno licenco, s katero dokazujejo svojo strokovnost in usposobljenost, licenca pa jim daje tudi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje te dejavnosti. Prostor v banki, kjer se opravljajo likvidacijski posli. Preprosto povedano je to tam, kjer so bančna okenca in blagajniki. Likvidacija namreč pomeni poravnavo (izravnavo, obračun) medsebojnih denarnih obveznosti oz. računov. Plačilna zmožnost (iz latinske besede »liquidus«, ki pomeni tekoč). Likvidnost trga je njegova sposobnost, da prenese nenadne spremembe obsega ponudbe in povpraševanja, ne da bi prišlo do tečajnih nihanj. Likvidnost vrednostnega papirja pa je sposobnost prodaje neke količine vrednostnega papirja po trenutni tržni ceni. Izraz izhaja iz besede, ki pomeni mejo. V bančnem jeziku je to znesek največje dovoljene prekoračitve (negativnega stanja) na računu; je tudi oblika kredita, ki ga banka dovoli stranki, da lahko prek svojega transkacijskega (osebnega) računa za določen čas uporablja določen znesek, tudi če nima lastnih sredstev na njem. Za znesek izkoriščenega limita so določene višje obresti; če se dovoljeni limit prekorači, banka zaračunava še višje obresti, ki so običajno enake zamudnim obrestim. Limit lahko pomeni tudi omejitev oz. skupno vrednost nakupov ali/in dvigov gotovine, ki jih posameznik lahko opravi s plačilno kartico, pri čemer poznamo več vrst limitov (dnevni, mesečni, za dvige, za nakupe itd.). Nalog banke borznemu trgovcu oz. posredniku, pri katerem je določena mejna cena za nakup (prodajo) nekega vrednostnega papirja. Jemanje ali dajanje kredita na podlagi lahko unovčljivega premičnega predmeta (navadno vrednostnega papirja). Tako ime ima zato, ker so ta posojila začeli prvi dajati v Lombardiji. Obrestna mera, ki jo banka zaračunava za posojila, dana na podlagi zastave vrednostnih papirjev. Izraz, ki se uporablja, kadar pride pobuda za izdajo čeka, menice, akreditiva itd. iz tujine. Enota za trgovanje z vrednostnimi papirji. Njegova velikost je odvisna od vrednosti vrednostnih papirjev in kupne moči vlagateljev. Na Ljubljanski borzi je to pogosto najmanjši apoen vrednostnega papirja. Menica je v predpisani obliki in s predpisano vsebino zapisan vrednostni papir, ki vsebuje enostransko obljubo izdajatelja menice, da bo plačal menični znesek meničnemu upravičencu. V meničnem razmerju lahko nastopajo pravne osebe, fizične osebe in zasebniki. Še nekaj pojmov iz meničnega prava: Tečaj, po katerem zamenjamo valuto ene države v valuto druge države. Lahko je fiksen (paritete do drugih valut so določene) ali variabilen (razmerje je odvisno od tržnih gibanj). Tehnična in vsebinska rešitev, ki omogoča uporabnikom opravljanje osnovnih bančnih storitev prek mobilnega telefona ali drugih podobnih mobilnih naprav. Mobilno plačilo, m-plačilo Storitev, s katero banka omogoča, da uporabnik plačilo opravi prek mobilnega telefona. Odlog plačila zapadlih obveznosti, za katerega se stranka z banko dogovori takrat, ko ji v določenem obdobju ne bo uspelo plačevati obveznosti do banke (navadno gre pri tem za odplačevanje kredita). Stranka naj v primeru težav, ki bi lahko nastale z odplačilom obveznosti, ne čaka in naj se z banko o možnosti moratorija dogovori čim prej. Za moratorij in njegovo obliko se stranka in banka dogovorita s posebnim dogovorom, ki opredeli trajanje moratorija, morebitne stroške, spremembo obrestne mere in časa odplačila kredita ter morebitne druge pogoje. Običajno se med moratorijem zahteva plačilo obresti, glavnica pa je predmet moratorija. Priročna in varna oblika negotovinskega plačevanja storitev, pri kateri na ustrezno označenih plačilnih mestih namesto gotovine ali plačilne kartice uporabimo svoj mobilni telefon. V gospodarstvu situacija na trgu, ko edini ponudnik prodaja blago ali storitve, ki nimajo nadomestila (naravni monopol), ali ko ponudnika ščitijo pravne omejitve (legalni monopol). Klasična definicija monopola določa dva pogoja, edini ponudnik in nobene alternative. Organ družbe (banke). Člane nadzornega sveta voli skupščina, skupščina jih lahko tudi odpokliče. Za člana nadzornega sveta banke ne more biti imenovana oseba, ki to ne more biti po Zakonu o bančništvu. Njihova funkcija je zlasti nadziranje vodenja poslov banke, poleg tega morajo soglašati z upravo glede poslovne politike banke, določitve finančnega načrta banke, organizacije sistema notranjih kontrol ter pri določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije. Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki bi nastala kot posledica opustitve njihovih dolžnosti po zakonu. Naloga članov nadzornega sveta je zastopanje interesov lastnikov. Finančni posel, s katerim se denar usmeri na določen račun. Nalog banki pomeni, da stranka banko pooblasti, da v njenem imenu in za njen račun opravi neko dejanje, najpogosteje je to plačilo strankinih obveznosti. Naložbeni ali poslovni načrt Dokument, ki vsebuje celostno in podrobno obrazložitev poslovanja podjetja, vlaganja v posel z oceno pričakovanih učinkov in variantnimi rešitvami za morebitne tvegane situacije, ki jih prinaša prihodnost. V njem so določeni jasno opredeljeni cilji in strategije, s katerimi se nameravajo ti cilji doseči. Dobro pripravljen poslovni načrt zmanjšuje poslovna tveganja in povečuje možnost za izkoriščanje poslovnih priložnosti. Na podlagi naložbenega ali poslovnega načrta: Naložbeno zlato so: • zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo določajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, razen majhnih palic ali ploščic z maso manj kot en gram. Pri nakupu je treba biti pozoren, da ima zlato certifikat kakovosti Good Delivery (GDS), ki ga podeljuje združenje trgovcev z zlatom in srebrom iz Londona (LBMA); • zlati kovanci: Posebnost naložbenega zlata je, da je v Sloveniji promet z njim, tako nakup kot prodaja, neobdavčen, tako da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Polog oz. shranitev denarja v finančni ustanovi z določenim namenom in pod določenimi pogoji, kar banka in stranka tudi zapišeta v pogodbi. Nenamensko pravno razmerje med upnikom, ki da neko stvar na up dolžniku, in dolžnikom. Predmet financiranja ni natančno določen, zato lahko kreditojemalec denar, ki ga najame, porabi po svoji volji. Nezmožnost hitrega preoblikovanja nedenarnih oblik premoženja v denarno obliko, brez pomembnih izgub vrednosti takšnega premoženja. Prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami. To pomeni, da je nepremičnina načeloma enaka osnovni enoti zemljiškega katastra, to pa je zemljiška parcela. Sestavni del nepremičnin so tudi vse njene sestavine, kar pomeni, da so vsi objekti in zgradbe na zamljišču, nad ali pod njim sestavina nepremičnine. Pravna oseba s sedežem v tujini ali fizična oseba s stalnim prebivališčem v tujini. Neto sedanja vrednost ali čista sedanja vrednost je razlika med sedanjo vrednostjo neto denarnih tokov od dolgoročne naložbe in sedanjo vrednostjo izdatkov dolgoročne naložbe. Na letni ravni določena enovita obrestna mera, ki poleg osnovne obrestne mere vključuje tudi določen pribitek. Nominalna vrednost vrednostnega papirja je praviloma nazivna vrednost ob izdaji in običajno ni enaka tržni vredosti po kateri se z vrednostnim papirjem trguje. Denarno nadomestilo upniku za odrekanje določenemu znesku denarja, ki ga za določen čas prepusti dolžniku. Podrobnejše informacije o tem, kako banke računajo obresti, lahko najdete v Priporočilih o načinu obračunavanja obresti za posle s prebivalstvom. Kredit se ponavadi razdeli na enake ali različne zneske ‒ obroke. Te lahko stranka odplačuje v določenih časovnih obdobjih skupaj z obrestmi, lahko pa po dogovoru plačuje posebej obresti in posebej obroke. Stranka in banka se o načinu in višini obroka dogovorita s pogodbo. Mera za obrestovanje denarja, izražena v odstotkih. Pove nam, koliko denarnih enot nadomestila v določenem obdobju plačamo za vsakih 100 enot glavnice. Pogodbeno določena vrednost, izražena v odstotnih točkah, ki jo prištevamo referenčni obrestni meri. Sestavni del spremenljive obrestne mere. Referenčne obrestne mere (najpogostejši v Sloveniji je EURIBOR) pa ne določa posamezna banka, temveč je enaka za vse banke. Seštevek referenčne obrestne mere in pribitka pomeni skupno – sestavljeno obrestno mero. Dolžniški vrednostni papir, s katerim se trguje na trgih kapitala in s katerim se izdajatelj obveže investitorjem povrniti sredstva v skladu z amortizacijskim načrtom. Hibrid med dolžniškim vrednostnim papirjem in lastniškim kapitalom. Ponujajo možnost absorpcije izgub v času krize, brez visokih stroškov financiranja, ki bi bili potrebni za visoko kapitalsko ustreznost. Obveznice CoCo imajo navzgor omejeno izpostavljenost do uspešnosti poslovanja, in to z obrestno mero, ki jo lastnik obveznice prejme vsako leto do dospetja (v nasprotju z delnico, kjer potencial rasti ob dobrem poslovanju teoretično ni omejen). Za tveganje, ki ga prevzemajo, lastniki obveznic CoCo prejmejo kuponsko obrestno mero, ki pa je prav zaradi tega tveganja malce višja od navadnih obveznic. Obveznica CoCo ima možnost pretvorbe v kapital, a le v primeru, ko banki grozi bankrot (oz. ko razmerje med kapitalom in tveganju prilagojeno aktivo pade pod določeno vrednost). Ko so izgube velike in je kapitala vedno manj, se delež teh obveznic (v višini razlike med trenutno in želeno kapitalsko ustreznostjo) pretvori v kapital in posledično zviša kapitalsko ustreznost na želeno stopnjo ter zmanjša vzvod banke. Pretvorba se zgodi hitro, enostavno in pregledno, saj se v pogodbi zapiše, na kakšen način in pod katerimi pogoji do pretvorbe lahko pride. Ugotavljanje vseh okoliščin, ki lahko vplivajo na verjetnost uresničitve posameznega načrtovanega primera, dogodka, npr. ocena tveganja vračila kredita. Kadar eden od pogodbenih partnerjev ne izpolnjuje pogodbenih določil, ima drugi pravico enostransko prekiniti pogodbeno razmerje in odstopiti od pogodbe. Okvirni kredit omogoča večkratno črpanje sredstev v celotnem obdobju trajanja kredita, skladno s potrebami in željami stranke. Pri potrošnikih se največkrat uporablja pojem limit, pri pravnih osebah pa limit ali okvirni kredit. Sredstva okvirnega kredita se nakažejo na transakcijski račun stranke, poraba je nenamenska, obresti pa se obračunavajo le na črpani del sredstev. Je finančni instrument, ki daje imetniku pravico, ne pa tudi obveznosti, da kupi ali proda določeno količino instrumenta (npr. vrednostni papir, valuta, obrestna mera…), na katerega se opcija glasi in po ob sklenitvi opcije dogovorjenih pogojih. Mera, ki nam pove, kolikšni vrednosti se odrečemo, če neka sredstva porabimo danes namesto čez določen čas. Katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika (fizično osebo), ne glede na obliko, v kateri je izražen (fizična, elektronska). Transakcijski račun (TRR) za fizične osebe pogosto imenujemo tudi osebni račun. Osebni račun je lahko večvalutni račun za poslovanje v različnih valutah. Storitev banke, namenjena določenemu segmentu komitentov. Kakšnim pogojem morajo zadostiti komitenti, da lahko dobijo osebnega bančnika, določijo posamezne banke. Osebni bančnik opravlja vse v zvezi s poslovanjem posameznega komitenta, tako da gre za celovito obravnavo na enem mestu. Osebni bančnik naj bi bil strokoven v vseh produktih, ki jih ponuja banka, in torej kvalificiran za kakovostno svetovanje. Tisti del kapitala, ki je nominalno določen v aktu o ustanovitvi družbe. Vplačajo ga lastniki podjetja in je vpisan tudi v ustreznem sodnem registru. Glede na vrsto podjetja lahko osnovni kapital delimo na delniški kapital (delniška družba), delež v kapitalu (družba z omejeno odgovornostjo) in kapitalsko vlogo (družba z enim samim družbenikom). Računovodski pojem. V bančnih bilancah so na pasivni strani, denimo, obveznosti, ki jih ima banka do svojih komitentov. Pasivne obresti so obresti, ki jih banka plača za pri njej naloženi denar. PIN – Personal Identification Number Osebna identifikacijska številka: skrivni niz številk, namenjen prepoznavanju uporabnika. Oblika plastičnega denarja, plačilni instrument, s katerim plačamo blago ali storitev, za znesek plačila pa banka, izdajateljica kartice, takoj izstavi račun oz. obremeni naš bančni račun. Izvajalec plačilnih storitev (banka ali hranilnica) je dolžan izvršiti plačila na podlagi plačilnih nalogov imetnika transakcijskega računa ali na podlagi izvršljivih sodnih, davčnih in drugih upravnih odločb, če ima imetnik transakcijskega računa na računu kritje. Kritje na transakcijskem računu obsega tudi odobreno prekoračitev pozitivnega stanja (odobreni limit). Plačilne storitve lahko opravljajo banke, družbe za izdajo elektronskega denarja in plačilne institucije s sedežem v Republiki Sloveniji, ki morajo pridobiti ustrezno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu z zakonom o bančništvu oziroma zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. Opravljanje plačilnih storitev za plačnika in prejemnika plačila na območju Slovenije ali v tujini. Ček, plačilna kartica, univerzalni plačilni nalog in vsa druga sredstva, ki imetniku omogočajo brezgotovinski prenos sredstev oz. dvig gotovine. Nalog za prenos sredstev na drug račun oz. vplačilo na račun ali izplačilo z njega. Prenos denarnih sredstev, izvajanje plačil in izplačil ter obračunov oz. drugih poravnav v plačilnih sistemih. Račun za opravljanje plačilnih transakcij, ki ga uporabniku odpre in zanj vodi banka ali hranilnica. Pravna ali fizična oseba, ki izda plačilni nalog ali da soglasje k izvršitvi plačilnega naloga, ki ga izda prejemnik plačila. Razne plačilne in kreditne kartice, narejene iz plastike. Poslovna enota banke, ki je lahko v drugem kraju, kot je sedež. Podružnice se vpišejo v sodni register, vendar nimajo lastnosti pravne osebe, lahko pa opravljajo vse posle, ki jih sicer opravlja banka, ali samo nekatere od njih, ne morejo pa preseči poslov, ki jih opravlja banka. Tuje banke lahko na območju Slovenije ustanovijo podružnice z dovoljenjem Banke Slovenije. Dogovor med banko in plačnikom o njunih pravicah in obveznostih v zvezi s predmetom pogodbe. Vnaprej določen denarni znesek ali druga premoženjska korist, ki jo mora plačati ena stranka drugi, če pogodbe ne izpolni ali jo izpolni z zamudo. Za denarne obveznosti to ne velja, saj se za čas zamude plačujejo zamudne obresti. Zato se v bančnem poslovanju za bančne storitve pogodbene kazni ne uporabljajo. Obresti, o katerih se dogovorita upnik in dolžnik in tečejo v obdobju od nastanka denarne obveznosti do njenega plačila. Nakazilo denarja na bančni račun. Pravica, da kdo uradno veljavno opravi ali opravlja kako (pravno) dejanje. Pooblastilo je običajno sestavljeno v pisni obliki. Če želite koga pooblastiti, da bo namesto vas opravil neko uradno dejanje v banki ali hranilnici, ker vi ne utegnete, je najbolje, da pooblastilo naredite skupaj z njim v banki. Kadar to ni mogoče, mora pooblastilo overiti notar ali druga uradna oseba. Pooblastila s smrtjo pooblastitelja prenehajo. Fizična oseba, ki ima pooblastilo, da na bančnih računih zastopa druge osebe. V bančništvu imamo največkrat opraviti s poroštvi pri kreditiranju: porok jamči, da bo dolžnik vrnil glavnico in pripadajoče obresti upniku. Če dolžnik tega ne zmore, pade breme vračila na poroka. Porok pa lahko ugovarja na poroštvo takrat, ko posel iz osnovne pogodbe ni bil sklenjen. V ozadju poroštva je namreč vedno neka pogodba. Zbir naložb posameznika, institucije ali banke. V banki sta najbolj poznana kreditni portfelj, ki ga sestavljajo krediti (gospodinjstvom, pravnim osebam) in portfelj vrednostnih papirjev, ki ga sestavljajo naložbe v vrednostne papirje (npr. delnice, obveznice). Izraz sicer izvira iz francoske besede »porte-feuille« in pomeni listnico. Elektronski terminal za sprejemanje bančnih in plačilno-kreditnih kartic. Standardiziran papirni plačilni nalog, ki se je uporabljal za izvajanje plačilnega prometa med fizični in pravnimi osebami. S posebno položnico je bilo mogoče poravnati obveznosti na vseh bančnih okencih, bančnem avtomatu ali prek elektronskega bančništva. Danes jo nadomešča univerzalni plačilni nalog. Vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri organizaciji in je povezan z opravljanjem dejavnosti organizacije. Najobičajnejša oblika varčevanja. Vsak mesec redno polagate na banko določeno vsoto in na koncu ste privarčevali načrtovani znesek. Potrošnik je vsaka fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago (izdelke) ali storitve za namene zunaj svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti. Zakrivanje nezakonitega izvora denarja – recimo od preprodaje orožja ali pa čisto navadnega dela na črno, da bi prikazali, kot da izvira iz zakonitih poslov. Zakonsko se preprečuje predvsem pretvorba neidentificirane gotovine v knjižni denar, s katerim se nato lažje izvajajo transakcije in zakrije sled do nezakonitega izvora gotovine. Subjekti, ki v svojem imenu samostojno vstopajo v civilnopravna razmerja in prevzemajo odgovornost za obveznosti v okviru svojega poslovanja. Lastnost pravne osebe si gospodarske družbe pridobijo z vpisom v sodni register pri pristojnem sodišču ali vpisom v drugo javno knjigo. Pravne osebe so tudi država, mesto, občina. Ministrstva in uradi niso pravne osebe, ker nastopajo kot predstavniki tiste državne ali lokalne skupnosti, na katere proračunu so. Pravne osebe so tudi finančno samostojne organizacije, ki imajo po predpisih lastnosti pravne osebe. Pravne osebe so še nekatere organizacije, kot so sindikati, politične organizacije, društva, zbornice ipd. Vse pravne osebe se izkazujejo z izpiskom iz registracije na sodišču ali drugem organu, kjer so registrirane. Odločba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku. Predčasno dokončno poplačilo kredita Pomeni, da je kreditojemalec plačal celotno svojo obveznost pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Predčasno izplačilo depozita Kadar tisti, ki hrani depozit – običajno je to banka, tega izplača pred pogodbeno določenim rokom za njegovo hrambo. Predčasno plačilo anuitete Plačilo anuitete pred datumom, ki je pogodbeno določen z amortizacijskim načrtom za odplačilo posojila. Če je v pogodbi tako dogovorjeno, se za predčasno plačilo anuitete priznajo znižane obresti za čas od datuma dejanskega plačila anuitete pa do datuma, ko bi sicer morala biti anuiteta najpozneje plačana. Delno plačilo vnaprej, ara. Denarni znesek, ki ga da stranka drugi stranki ob sklenitvi pogodbe ali med njenim izvrševanjem v civilnopravnih razmerjih. S plačilom predujma smo že delno izpolnili obveznosti. Izjava, običajno v pisni obliki, da neki dogovor ne velja več. Listina, s katero se koga ali kaj prijavlja (npr. prijava spremembe bivališča, prijava spremembe priimka itd.). Izjava, praviloma v pisni obliki, s katero izrazimo nezadovoljstvo zaradi neprimernosti in neustreznosti neke storitve. Vsaka banka ima določene postopke in pravila za obravnavo pritožb. Stranko mora o reševanju pritožbe obvestiti v zakonsko določenem roku 15 dni. Če se stranka z rešitvijo pritožbe ne strinja, se lahko obrne na IRPS ali sodišče. Obrestna mera, običajno v višini zamudne obrestne mere, od neplačanih obresti in glavnice. Teči začne z dnevom vložitve zahtevka za plačilo na sodišču. Proporcionalna obrestna mera Glej relativna obrestna mera. Nadomestilo za posredovanje ali izvršitev posla, navadno v odstotkih od vrednosti posla. Bančne provizije za opravljanje bančnih storitev so navedene v ceniku, ki mora biti javen (objavljen na javno dostopnih mestih npr. v poslovni enoti, na spletni strani itd.). Kadar ima stranka z banko sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev ali podobno vrsto vloge, je premostitveni kredit oblika kredita, ki ga banka da stranki zaradi posebne situacije, v kateri se je stranka znašla in nujno potrebuje finančna sredstva. Stranki zato ni treba predčasno razdreti varčevalne pogodbe. Zavarovanje za to vrsto kredita je običajno obstoječi depozit oz. vloga, ki jo ima stranka v banki. Kadar nekdo prevzame obveznosti, ki niso njegove. Npr. kadar nekdo drug, ki ni bil najemnik posojila, prevzame dolg iz posojila. Prijava smrti Obvestilo o smrti lahko banki posreduje kdorkoli, vendar takšno obvestilo velja samo določen čas (npr. en ali dva delovna dneva). V tem času banka pozorneje spremlja dogajanje na računu. Če v roku enega ali dveh dni banka ne prejme smrtovnice oz. mrliškega lista, obravnava prijavo o smrti kot brezpredmetno. Plačilni sistem, ki za identifikacijo uporabnika uporablja elektronski poštni naslov. Namenjen je za prenos srednje velikih in majhnih zneskov po spletu. Deluje na podlagi elektronskega naslova, osebnega gesla in vsakokratne spreminjajoče se zaščitne številke. Sredstva, ki omogočajo zaščito pred izgubo, ali sredstva, ki jamčijo plačilo neke obveznosti. Znesek, ki ga zavarovalec na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe plača zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja. Premija je lahko tudi znesek, ki ga banka izplača komitentu kot nagrado za dolgoročen poslovni odnos (npr. premija za zvestobo). Posebna oblika financiranja dolgoročnih projektov, večinoma s področja nepremičnin, infrastrukture, telekomunikacij, energetike ipd. Praviloma gre za financiranje večjih novih projektov ali obsežnejših razširitev zmogljivosti, kjer se za zavarovanje kreditov in investicij upošteva predvsem načrtovane prihodnje prihodke projekta in premoženje projektnega podjetja. Načrt prihodkov in odhodkov za določeno obdobje. Del glavnice kredita, ki jo poplačamo z anuiteto. Drugi del anuitete so obresti. Ponovna sprostitev bankovcev v obtok, za kar skrbijo kreditne ustanove in drugi profesionalni uporabniki gotovine. Tržna obrestna mera, ki služi kot izhodišče za določanje obrestnih mer za posamezne bančne storitve. Običajno so to medbančne obrestne mere (npr. EURIBOR). Dnevna tečajnica, s katero Banka Slovenije sporoča tečaje valut praviloma ob 14.30 vsak delovni dan, ko deluje TARGET. Delovni dan, ko deluje TARGET, je vsak dan od ponedeljka do petka. Prijava, sporočilo, da storitev ali blago ni tisto, kar so nam obljubljali, in da hočemo ustrezno zamenjavo ali vračilo denarja (Glej tudi Pritožba.) Relativna ali proporcionalna obrestna mera je tolikokrat nižja od letne obrestne mere, kolikorkrat je kapitalizacijsko obdobje krajše od enega leta. Stalni, redni dohodki od kapitala, zemljišča ali česa drugega. Ena izmed oblik varčevanja, ki jih banke ponujajo kot depozitno varčevanje. Po izteku nam omogoča reden, stabilen vir sredstev ali dodatek k pokojnini. Varčujemo lahko daljše obdobje. Na koncu varčevalne dobe pripada varčevalcu bodisi enkratno izplačilo z obračunanimi obrestmi bodisi izplačevanje rente. Ta se glede na dogovor med stranko in banko lahko izplačuje daljši čas. Rente so lahko mesečne, trimesečne, šestmesečne ali letne; njihova višina je odvisna od dobe varčevanja, obresti in let izplačevanja. O rentnem varčevanju se stranka in banka dogovorita s pogodbo. Banka oblikuje rezervacije zaradi kritja morebitnih izgub. Poznamo rezervacije za splošna bančna tveganja in posebne rezervacije za posebna tveganja, ki izvirajo iz posameznih poslov. Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena zlasti likvidnostnim, kreditnim, obrestnim, valutnim in drugim tržnim tveganjem, pa tudi tveganjem zaradi izpostavljenosti do posamezne osebe, tveganjem, povezanim z naložbami v kapitalske deleže in nepremičnine, ter tveganjem neizpolnitve nasprotne stranke, povezanim z državo izvora nasprotne stranke. Oseba s stalnim bivališčem v državi, kjer želi opraviti bančni posel. Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča zadnji dan tega meseca. Če zadnji dan roka pade na dan, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Po Zakonu o pravdnem postopku (torej v primeru, ko se kakšna pravica uveljavlja v pravdnem postopku pred sodiščem) se roki štejejo nekoliko drugače: če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika. Vedno pa začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredino petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu, če iz namena strank, narave pogodbenega razmerja ali običajev ne izhaja kaj drugega. Zakon pozna praznike in dela proste dni. Ob praznikih in dela prostih dnevih se praviloma ne dela. Praznik oz. dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki pride na nedeljo, se ne prenaša na naslednji delovni dan. Razlika med prodajno in nabavno ceno, neupoštevajoč DDV. Razmerje med dobičkom in vloženimi sredstvi. Z rentabilnostjo merimo uspeh ali neuspeh naložbe kapitala oz. uporabe sredstev. Repo posel Tudi začasna prodaja. Posel, pri katerem prodajalec proti kupnini na kupca prenese vrednostne papirje, nato pa kupec na določen dan ali na poziv za ceno ponovnega nakupa prenese na prodajalca enako količino istovrstnih vrednostnih papirjev. Revalvacija Dvig tečaja kake valute v razmerju do drugih valut. Revizija Pregled poslovanja, dokumentov, zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni. Končno stanje na računu. Izraz se uporablja predvsem v knjigovodstvu in pomeni računski ostanek, razliko med prejemki in izdatki. Izračunati saldo. V banki se naredi dokončen izračun stanja, ki vključuje vse stroške in obresti, nato pa se račun zapre oz. ukine. Predal, običajno kovinska škatla, ki ga ima banka v posebnem varovanem prostoru in je namenjen za shranjevanje vrednosti, zlasti vrednostnih papirjev, pomembnih listin in podobno. Za najem predala stranka in banka skleneta posebno pogodbo. Banka nima pravice ugotavljati, kaj je v sefu. Za prepustitev predala in oskrbovanje je stranka dolžna banki plačilo v obliki najemnine. Pravico nad sefom ima samo najemnik, banka nima pravice do dvojnika ključa. V sef se ne sme dajati predmetov, ki bi utegnili ogrožati varnost banke ali drugih sefov. Banka lahko razdre pogodbo o sefu, če uporabnik krši pravila o varnosti, uporabnik je za to tudi odškodninsko odgovoren. Če najemnik ne plačuje najemnine za sef, banka zaradi neplačila odstopi od pogodbe in najemnik mora vrniti ključ. Če najemnik ne vrne ključa, lahko banka z intervencijo sodišča odpre sef, vsebina in najdene stvari pa se izročijo v depozit sodišču ali zaupajo v hrambo banki. SEPA ‒ Single Euro Payments Area Enotno območje plačil v evrih, na katerem lahko državljani ali podjetja plačujejo ali sprejemajo plačila v evrih pod enakimi pogoji in pravili, z enakimi pravicami in obveznostmi ne glede na to, kje se nahajajo. To področje poslovanja podrobno ureja Zakon o plačilnih storitvah in sistemih. (Več o tem glej na SEPA. ) Slovenski informacijski sistem bonitet. Poslovanje registra je urejeno z Zakonom o centralnem kreditnem registru. V njem se zbirajo in obdelujejo podatki, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti fizičnih oseb posameznikov. Ti pomenijo dodatno informacijo za določitev kreditne sposobnosti, kreditodajalec pa se glede na zahteve zakonodaje in svojo poslovno politiko in druge podatke samostojno odloči, ali bo posel sklenil ali zavrnil. Vsak državljan ima pravico do vpogleda, kaj se o njem vodi v registru, kdo je posredoval podatke in kdo je vpogledoval ter s kakšnim namenom. Če ugotovi, da so v registru napake, ima pravico zahtevati njihov popravek. (Več o tem glej na www.sisbon.si ). Tudi odstopnina. Znesek denarja ali določena količina nadomestnih stvari, ki jo obljubi ena ali obe stranki zato, da bo lahko odstopila od pogodbe, če jo iz določenega razloga ne bi mogla ali želela izpolniti. Odločitev sodišča, npr. sklep o izvršbi, dedovanju, določitvi stroškov postopka, določitvi skrbnika itd. Zakonsko opredeljeno družbeno varstvo posameznika. Poznamo različne oblike skrbništva: nad mladoletnimi (otroci do 18. leta starosti), kjer se postavi skrbnika mladoletni osebi, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo; stalno skrbništvo, pri katerem se postavi skrbnika osebi, ki ji je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost; skrbništvo za poseben primer, pri katerem se postavi skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika (npr. v zapuščinskem postopku je znan dedič, vemo, da je še živ in da prebiva v tujini, ne vemo pa naslova, da bi ga lahko obvestili o uvedbi postopka), ali neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje poskrbi (recimo da premoženje propada, ni pa znan lastnik oz. teče postopek ugotovitve lastništva) ali pri denacionalizacijskih postopkih. Nominalna obrestna mera, ki v celoti izraža pričakovanje pri deponiranju (vlogi, depozitu) ali kreditiranju. Izrazi se lahko kot enovita (s številko zapisana) ali sestavljena (skupna) ‒ kot seštevek referenčne obrestne mere (EURIBOR) in obrestnega pribitka. Potrdilo, ki ga dobimo na prodajnem mestu ob plačilu blaga ali storitve s kartico. Soglasje za direktno obremenitev ‒ pooblastilo (mandat) Dolžnik (plačnik) s podpisom pooblasti upnika (prejemnika plačila), da izvršuje direktne obremenitve in da dovoljenje svoji banki, da bremeni njegov račun za izvršitev direktnih obremenitev. Pogoji, ki jih določi banka in se običajno nanašajo na določeno bančno storitev, npr. vodenje računa, najem sefa, uporabo spletnega bančništva, poslovanje s kartico itd. Splošni pogoji so sestavni del pogodbe. Objavljeni morajo biti javno, na ustaljen način (pisno, na oglasni deski, v elektronski obliki). Banka mora ob sklenitvi pogodbenega razmerja upoštevati veljavne pogoje poslovanja, novi oz. spremenjeni pa veljajo le, če se stranka z njimi strinja. Stranka ima pravico brez posledic odstopiti od pogodbe, če se s spremembami splošnih pogojev ne strinja. Za stranko je pomembno vedeti, da so zanjo zavezujoči, če jih je ob sklenitvi pogodbe poznala oz. bi jih morala poznati. Tako kot pogodbe tudi splošnih pogojev banka ne sme enostransko spreminjati. Banka je stranko pred sklenitvijo pogodbenega razmerja dolžna seznaniti s tveganji oz. ji pojasniti tveganja, ki jih prevzema z naravo storitve, in vse pogoje opravljanja storitve ter stroške, ki so s tem povezani. Opozorilo: Preberite poslovne pogoje, preden podpišete pogodbo. Vprašajte oz. zahtevajte pojasnilo, če česa v besedilu ne razumete ali se s čim ne strinjate. Zavarovanje na podlagi sporazuma Denarno terjatev je mogoče zavarovati tudi tako, da se s sporazumom med banko in stranko ustanovi zastava. Za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank je pristojen notar. Banka in stranka pred notarjem podpišeta sporazum, s katerim se dogovorita, da se bančna terjatev zavaruje z zastavo nepremičnin ali premičninami. Sodni postopek, ki naj bi prezadolženim fizičnim osebam omogočal, da iz svojega premoženja v okviru svojih možnosti poplačajo vse svoje upnike, pri čemer lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju. Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom (»navadnim« fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s. p.) ter zasebnikom (odvetniki, notarji, izvršitelji ipd.). Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Postopek osebnega stečaja se vodi proti insolventnemu dolžniku. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni zmožen poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti (trajnejša nelikvidnost) ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Dolžnik, ki je potrošnik, je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 evrov. Dolgoročno plačilno nesposoben pa je dolžnik, čigar vrednost premoženja je manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost). V stečajno maso spada vse premoženje dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika. Poleg navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom, in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom, razen zakonsko izvzetih prejemkov. Vsaka pridobitna dejavnost, ki se praviloma opravlja za plačilo, kot je določeno v 50. členu Pogodbe Evropske skupnosti. Proizvodnja blaga ni storitev, štejejo pa med storitve posamezne dejavnosti, potrebne za proizvodnjo in trženje blaga. Zakon o bančništvu, ki ureja poslovanje bank, opredeljuje finančne storitve, med katere sodijo tudi bančne storitve: sprejemanje depozitov od javnosti in od nepoučenih oseb (nepoučena oseba je fizična ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov) ter dajanje kreditov za svoj račun. Vsaka fizična ali pravna oseba ter oseba civilnega prava, ki stopi v poslovno razmerje z banko. Taka garancija nastane, če druga banka dodatno garantira za obveznosti, za katere že garantira ena banka. To je garancija za garantovo obvezo. V teh primerih lahko upravičenec svoje zahtevke iz garancije uveljavlja bodisi pri banki, ki je prva dala garancijo, bodisi pri tisti, ki jo je dala dodatno. To pomeni, da med obema garantoma obstaja solidarna obveza. SWIFT ‒ Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunications Računalniški sistem za enoten prenos finančnih sporočil med bankami in drugimi finančnimi ustanovami, ki so njegove članice, torej medbančno komunikacijsko omrežje. Da lahko banka pravilno in hitro usmeri plačilo prek omrežja SWIFT na pravo banko (banko upravičenca), potrebuje njeno kodo BIC. Ob osebnem stečaju sodišče določi stečajnega upravitelja, ki prevzame nalogo upravljanja premoženja in terjatev osebe, ki je v postopku osebnega stečaja. Sklep sodišča, v katerem sodišče naroči banki, da po pravnomočnosti sklepa izplača sredstva na računih umrlega upravičencem po deležih, kot so navedeni v sklepu. Uradni dokument o smrti imetnika računa pri banki, na podlagi katerega banka lahko izvede blokiranje računa do prejema sklepa o dedovanju. Smrtovnico lahko v banko prinese kdorkoli. Po prejemu smrtovnice banka prepreči razpolaganje s sredstvi na računu do prejema sklepa o dedovanju. Z dnem prejema smrtovnice banka razveljavi vsa pooblastila, skrbništva in zastopstva na računu umrlega (ki sicer prenehajo v trenutku smrti imetnika računa). Reorganizacija, odpravljanje nastalih težav, v glavnem povezanih s financami. Npr. sanacija dolga. Sekundarni trg vrednostnih papirjev Del finančnega trga, na katerem se trguje z že izdanimi vrednostnimi papirji; del sekundarnega trga je tudi borza vrednostnih papirjev. Sposobnost trajnega (na dolgi rok) poravnavanja (finančnih) obveznosti. Odstotni delež registriranih brezposelnih oseb med aktivnim prebivalstvom. Pojem iz knjigovodstva, ki pomeni preklic vnesenega podatka ali skupine podatkov, ne v smislu brisanja, ampak dodaten vpis z negativno vrednostjo prvotnega zneska. Poznamo storno vknjižbe, storno računa, storno prejema itd. Oseba, ki v kreditni pogodbi nastopa z vsemi pravicami in obveznostmi kot glavni kreditojemalec. Sindicirano posojilo je posojilo, kjer skupina bank (dve ali več), priskrbi finančna sredstva posameznemu kreditojemalcu pod enotnimi pogoji, ki veljajo za vse banke, ki so udeležene v postopku. Gre za pogodbeno obveznost skupine bank, da zagotovijo kreditojemalcu določen znesek posojila pod natančno določenimi pogoji in odplačilno dobo. Pri sindiciranih posojilih gre praviloma za višje zneske kreditov (več 10 mio EUR ). Kdor povzroči škodo drugemu, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde. Temelj odgovornosti je v subjektivni, krivdni odgovornosti, ki jo dopolnjujejo primeri objektivne odgovornosti. Da je storilec škodnega dogodka povzročitelj škode, izhaja iz domneve o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo kot njegovo posledico. Za bančne stranke je ugotavljanje odgovornosti za škodo posebno pomembno pri poslovanju s karticami. Zakon o plačilnih storitvah in sistemih varuje bančno stranko tako, da določa, da stranka krije izgubo oz. škodo do največ 50 evrov, če je izvršitev neodobrenih plačilnih transakcij, zaradi katerih je izguba nastala, posledica uporabe ukradene ali izgubljene kartice ali kartice, ki je bila zlorabljena, če uporabnik ni zavaroval osebnih varnostnih elementov kartice. Stranka pa krije celotno izgubo oz. škodo, če je izvršitev neodobrene plačilne transakcije posledica strankine prevare ali če stranka naklepno ali zaradi hude malomarnosti ni izpolnila ene ali več svojih obveznosti v zvezi s plačilno kartico. Ravnanje, ki je usmerjeno v pridobivanje dobička na temelju pričakovanih cenovnih razlik. V finančnem svetu se ta izraz pojavlja pri poslovanju oz. trgovanju z vrednostnimi papirji, tujimi valutami, nepremičninami in drugimi naložbenimi oblikami. Štetje dni za obračun obresti Praviloma se pri določanju začetka ali konca obdobja za obračun obresti šteje prvi dan od začetka posla, zadnji dan pa ne. Prav tako se praviloma šteje dejansko število dni po koledarju (… 28, 29, 30, 31), z upoštevanjem dejanskega števila dni v letu (365 ali 366). V pogodbi mora biti način štetja dni natančno opredeljen. Banka mora stranki razkriti in pojasniti posledice izbire vsakega drugačnega štetja dni, kot je opisano v prejšnjem odstavku. Iz francoske besede »talon«, ki pomeni peta, ostroga. Del obrazca (čekovni blanket, univerzalni plačilni nalog …), vrednostnega papirja (kuponske pole) in tako njegov sestavni del. Talon je lahko namenjen le stranki za njeno evidenco (ček, ), pri vrednostnem papirju po unovčenju kuponov pa daje pravico do nove kuponske pole. Seznam storitev banke z navedbo cen. Banka mora imeti svojo tarifo javno objavljeno in vsakomur dostopno. Banka stranko obvesti o uskladitvi cen – zvišanju tarife za storitve. Če se stranka s spremembo ne strinja, lahko odstopi od pogodbe. TARGET 2 ‒ Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system 2 Transevropski sistem bruto poravnave v realnem času prek katerega lahko banke izvajajo medbančna plačila in plačila strank. Bruto poravnava pomeni, da se vsa plačila, posredovana s strani udeleženca (banke ali stranke), poravnavajo individualno, poravnava v realnem času pa, da je potreben izredno kratek čas za izvedbo plačila od predložitve do njegove dokončne poravnave. Tržna cena, po kateri se nekaj prodaja oz. kupuje. V banki gre običajno za devizne tečaje ali tečaje vrednostnih papirjev. Lista tečajev, popis tečajev vrednostnih papirjev, blaga, deviz ali valut, s katerimi se trguje na borzi. Borze jo izdelajo po koncu trgovanja. Je uradni dokument. Tečajnice objavljajo tudi banke, in sicer navadno samo za valute, ki jih je v posamezni banki možno kupiti ali prodati. Nekoč račun, ki ga je imela stranka za opravljanje denarnih transakcij. S pogodbo o vodenju tekočega računa za stranko se je banka zavezala, da bo zanj opravljala plačilni promet z vpisovanjem sredstev, ki prihajajo in odhajajo. Če je imela stranka depozit na računu in je banka opravljala transakcije s tega računa, se je imenoval žiro račun. Če pa na računu ni bilo depozita, se je imenoval tekoči račun. Če komitent sam ni imel sredstev za izplačila, je banka ta plačila lahko opravila, če mu je odobrila kredit (limit). Tako tekoči kot žiro račun pa nista več v veljavi, saj ju je v RS z uvedbo novega plačilnega prometa leta 2003 zamenjal transakcijski račun, namenjen tako pravnim kot fizičnim osebam. Temeljni kapital finančne institucije je vsota navadnega lastniškega temeljnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala institucije. Na premoženjskopravnih in drugih razmerjih utemeljena pravica zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitve kake storitve. Primer: če imate v banki denarni depozit (vlogo, račun, depozit itd.), potem imate vi terjatev do banke, če pa imate v banki kredit, potem ima banka terjatev do vas. Pogodba o nakupu ali prodaji (oz. izročitvi) določenega zneska (ali števila) finančnih instrumentov oz. blaga, ki bo dobavljeno kasneje, pri čemer se cena določi na dan, ko je sklenjena terminska pogodba. TOM ‒ temeljna obrestna mera Nekoč letna temeljna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki je zagotavljala ohranitev njihove realne vrednosti. Izračunavala se je po predpisani metodologiji Banke Slovenije. Z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, veljavnim od junija 2003, se je TOM prenehal uporabljati, razen za obveznosti in terjatve na podlagi pogodbenih razmerij in vrednostnih papirjev, ki so nastali pred uveljavitvijo omenjenega zakona. Glej direktna obremenitev. Bančni račun, ki je namenjen opravljanju tekočih transakcij in temelji na evropskih standardih. Upravljajo ga banke, hranilnice ali druge pravne osebe, ki imajo za opravljanje takšne dejavnosti dovoljenje Banke Slovenije. Izvajalci plačilnega prometa tako opravljajo gotovinska vplačila in izplačila denarnih sredstev imetnika prek transakcijskega računa in negotovinski plačilni promet. Vse pravne in fizične osebe prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le prek transakcijskega računa. Stranke lahko imajo več transakcijskih računov pri različnih izvajalcih plačilnega prometa. Kritje na transakcijskem računu po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih pomeni pozitivno stanje in tudi odobreno prekoračitev pozitivnega stanja na računu, kar dobesedno pomeni, da se lahko poseže tudi v odobreni minus na računu (odobreni limit). Del finančnega trga za dolgoročne finančne oblike, npr. dolgoročne kredite in lastniški kapital. Na trgu kapitala podjetja in banke zbirajo sredstva za dolgoročno financiranje svojih naložb. Običajno se deli na organizirani trg kapitala (borze) in na neorganizirani trg kapitala (zunajborzno trgovanje). Glede na tip storitev, ki jih opravlja, je banka univerzalna, kadar se ukvarja tako s komercialnim kot tudi investicijskim bančništvom, torej sprejema vloge, daje kredite in posluje z vrednostnimi papirji. Univerzalna banka glede na tip komitentov pa je banka, ki posluje tako s fizičnimi kot tudi s pravnimi osebami. Oseba (pravna ali fizična), ki ima terjatev do dolžnika in ki lahko od dolžnika zahteva, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Praviloma uživa sodno varstvo za primer, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni, in lahko zahteva, da država dolžnika s prisilno izvršbo prisili k izpolnitvi obveznosti. Vsaka oseba (pravna ali fizična), ki uporablja neko bančno storitev in/ali njeno tržno pot (npr. bankomat). Uporabnik ima lahko v ta namen sklenjeno pogodbo, ki opredeljuje tudi pogoje uporabe te storitve ali poti. Gospodarjenje s portfeljem naložb v lasti posameznika ali institucije z namenom, da ob vnaprej določenih pogojih upravljanja dosežemo optimalen cilj (maksimalen donos ob določenem tveganju). Primer: upravljanje portfelja vrednostnih papirjev. UPN – univerzalni plačilni nalog UPN in obrazec zanj se v slovenskem bančnem okolju uporabljata od 1. novembra 2010. Z uvedbo obrazca UPN se je izvajanje plačilnih transakcij v Sloveniji prilagodilo zahtevam enotnega območja plačil v evrih – SEPA. Izvajanje plačilnih transakcij je poenostavljeno, saj se z obrazcem UPN lahko izvršujejo tako domače kot tudi čezmejne plačilne transakcije v evrih na območju SEPA. Vrsta osebnega transakcijskega računa, namenjena posameznikom, ki so upokojeni in katerih stalni vir dohodka je pokojnina. Praviloma so upokojenski računi stroškovno ugodnejši od transakcijskih računov posameznikov, ki so redno zaposleni ali prejemajo dohodek iz opravljanja dejavnosti . Proces upravljanja naložb posameznika ali podjetja po načelu razpršenosti, s čimer se zmanjša tveganje in poveča možnost donosa. Beseda ima v bančništvu več pomenov. Pomeni lahko: denarni sistem države (zlata, srebrna valuta), denarno enoto, na kateri sloni tak sistem, veljavo oz. tečaj denarne enote ali učinkov v mednarodni trgovini, veljavnost na določen dan. Konkreten datum (dan), ko je narejena sprememba na računu. To je lahko sprememba, ki stanje na računu poveča ali zmanjša. Ta dan pa ni nujno tudi datum valute, ki pomeni dan, ki se upošteva pri obrestovanju. Finančno tveganje, ki pomeni nevarnost finančne izgube zaradi sprememb vrednosti ene valute v primerjavi z drugo. Razmerje med vrednostima dveh valut imenujemo valutni ali devizni tečaj. Valutnemu tveganju so lahko močno izpostavljeni tudi kreditojemalci, ki najemajo kredite v drugi valuti, kot je valuta njihovega glavnega vira dohodka. Obrok ali anuiteta za odplačilo kredita se lahko zaradi valutnega tveganja poveča (in seveda tudi zmanjša) samo zaradi razmerja med dvema valutama. Gospodarno porabljati dobrine ali denar. Prihranki pa so tisto, kar ni bilo porabljeno in se lahko v prihodnosti investira. Varčevalni načrt – spremljanje osebnih financ Vsi si želimo, da bi kaj prihranili, ampak za to moramo vedeti, kakšne možnosti za varčevanje so na voljo, za kaj lahko varčujemo, kateri so najboljši načini za varčevanje ipd. Da boste lahko realno načrtovali svoje varčevanje, boste morali spremljati in načrtovati svoje prihodke in izdatke. Poseben račun, ki ga banka odpre stranki na podlagi pogodbe. Kot pove že ime, je to račun, ki ni namenjen opravljanju plačilnega prometa in/ali drugim finančnim transakcijam, uporabi različnih instrumentov in tržnih poti, temveč varčevanju. S pogodbo so dogovorjeni ročnost, kar pomeni, kako dolgo mora na računu odležati posamezen polog, kakšne so obresti, morebitne omejitve razpolaganja, kako lahko predčasno prekinete pogodbo in morebitna tveganja. Varčevalni računi so lahko namenski (npr. za stanovanje) ali nenamenski. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Varstvo osebnih podatkov je z zakonom zagotovljeno vsakemu posamezniku. Tudi banke lahko osebne podatke zbirajo le za določene in zakonite namene ter jih ne smejo nadalje obdelovati brez soglasja stranke. Vsak ima pravico izvedeti, katere podatke banka vodi o njem. Obveščanje stranke s sporočili na mobilni telefon o plačilih in dvigih z njeno bančno kartico, stanju na računu, preseganju dovoljenih limitov itd. S temi obvestili je zagotovoljena dodatna varnost, saj je tako stranka opozorjena tudi na morebitne zlorabe in lahko hitreje ukrepa (npr. blokira kartico). Denarni znesek, ki ga ena stranka da drugi za utrditev sklenitve pogodbe ali za zagotovitev izpolnitve obveznosti iz pogodbe. To pomeni, da ena stranka da drugi določeno vsoto denarja za primer negotovosti izpolnitve, da bo pogodba z odložnim pogojem res sklenjena. Denar, položen na banki za določen čas. S tem denarjem imetnik v času, opredeljenem v pogodbi, ne more razpolagati, za nagrado pa mu pripadajo dogovorjene obresti. Neprenosna finančna naložba v obliki računa pri banki. Z vlogo da vlagatelj pravzaprav banki posojilo. Vloge lahko delimo na vloge na vpogled in vezane vloge. Denar na vpogledni vlogi je imetniku računa v vsakem trenutku na voljo in z njim lahko prosto razpolaga. Najpogosteje je to denar na transakcijskem (osebnem) računu in nekatere hranilne vloge. Pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. V današnjem času so večino listin zamenjali vpisi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, kjer so zapisane pravice, ki jih ima oseba, ki je vpisana kot imetnik vrednostnega papirja. Najpogostejše oblike vrednostnih papirjev so delnice (lastniški vrednostni papirji) in obveznice (dolžniški vrednostni papirji). Delnice prinašajo premoženjske pravice (dividende) in korporacijske pravice (glasovanje na skupščini delničarjev). Vrednost zlata je odvisna od dnevnega gibanja tečajev plemenitih kovin in tečajev valut na največjih borzah na svetu. Masa zlata se pri tem običajno navaja v gramih, lahko tudi v trojskih unčah (ena unča je približno 31,103 grama) kot standardni merski enoti (zgodovinsko, uporaba v francoskem mestu Troyes). Naložbeni oz. investicijski sklad, v katerega posamezniki vložijo denar z nakupom enot sklada. Ta denar upravlja družba za upravljanje in je namenjen za vlaganje v različne vrednostne papirje, kar naj bi vlagateljem v sklad prineslo donos in povečalo premoženje. Premoženje posameznega imetnika je izplačljivo na njegovo zahtevo. Pravni akt, s katerim se ureja družbeno ravnanje na posameznem področju. Za banke je to Zakon o bančništvu. Obresti, ki jih (za kazen po višji obrestni meri) plačujemo za čas, ko zamujamo s plačilom dolžnega zneska. Za ta namen se uporablja zakonska zamudna obrestna mera, če ni s pogodbo določeno drugače. Dejstvo, da od zapadlih in še neplačanih obresti upnik ne sme zaračunavati obresti, pove, da se zamudne obresti računajo po navadnem obrestnem računu. Za izračun obrestne mere lahko uporabite pripomoček, objavljen na spletni strani Vrhovnega sodišča RS . Časovno opredeljen trenutek, ko se mora izpolniti neka obveznost oz. izvršiti neko dejanje. Pri depozitu npr. pomeni, da denarnemu depozitu, ki je bil vezan za določen čas, na dan zapadlosti poteče ta rok in nam je na razpolago (ni več vezan). Zapadlost anuitete pa npr. pomeni dan, na katerega moramo plačati anuiteto za kredit. Ena izmed oblik zavarovanja bančnih terjatev. Razlikuje se glede na predmet zastave; poznamo zastavo premičnin (avto, slika itd.) ali nepremičnin ‒ hipoteka (stanovanje, hiša itd.). Pravica upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki, ki imajo vpisano zastavno pravico za njim ali je sploh nimajo. Navadno se doseže plačilo na ta način, da se zastavljeni predmet proda. Zastava se unovči s posredovanjem sodišča ali drugega pristojnega organa. Če je predmet zastave premična stvar, govorimo o ročni zastavi, če pa so predmet zastavne pravice nepremičnine, ki so vpisane v zemljiški knjigi, govorimo o hipoteki. Oseba, ki na podlagi pooblastila drugega (zastopani) zanj opravlja dogovorjene posle. Poznamo zastopništva tujih podjetij (uvozniki), zavarovalne zastopnike, akviziterje. Zastopnik je lahko direkten ali posreden: direktni (neposredni) zastopnik opravlja posle v imenu in na račun drugega, posredni zastopnik sklene posle v svojem imenu in jih kasneje poračuna z zastopanim. Stranka v tem primeru z zastopanim nima nič; pogosto sploh ne ve, da obstaja (t. i. slamnati zastopnik). Pravno razmerje, na podlagi katerega se ustvarjajo pravni posli, ki jih sklene ena oseba (zastopnik) v imenu druge osebe (zastopanca). Zakonsko zastopanje je določeno za otroke. Zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega. Podatki, ki jih je treba varovati. Tako mora banka ali hranilnica pri svojem poslovanju kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem storitev za stranko in pri poslovanju s stranko. Zaupni so tudi vsi podatki o stanju hranilnih vlog in bančnih denarnih depozitov ter stanju in prometu na transakcijskih računih. Številke računov, zlasti transakcijskih računov pravnih oseb, niso zaupni podatki. Zaupen podatek pa je promet na tem računu. Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke in druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oz. opravljanju storitev za banko na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. Zaupni podatki se lahko posredujejo le na izrecno pisno privolitev stranke, ali če so potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih na zahtevo sodišča, ali če je to določeno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ali če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med banko in stranko v sodnem sporu, ali če so potrebni v zapuščinskem postopku po umrli stranki in če to zahteva sodišče, ali zaradi izvršbe na premoženje komitenta in predložitev teh podatkov zahteva sodišče, ali če jih potrebuje Banka Slovenije ali drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru pristojnosti, ali če jih potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti. Do zaupnih podatkov lahko dostopajo samo z zakonom pooblaščene osebe ali na podlagi posebne sodne odločbe, če gre za izkazan pravni interes v posebnih primerih. Garancija za izpolnitev obveznosti ali povračilo škode ob določenih dogodkih. V bančništvu se uporabljajo različne oblike zavarovanj: V bankah se zavarovanja običajno uporabljajo za zavarovanje odplačevanja kredita, zavarovanje limita, zavarovanje proti izgubi/kraji/zlorabi bančnih kartic. Banke v sodelovanju z zavarovalnicami svojim komitentom lahko ponujajo tudi druge oblike zavarovanj (nezgodna, premoženjska, življenjska, zavarovanje za primer brezposelnosti itd.). Zavarovanje imetnikov kartic Nekatere banke imetnikom kartic kot dodatno storitev ponujajo tudi različne vrste zavarovanj (življenjsko, nezgodno, zavarovanje za primer škode, ki bi nastala zaradi zlorabe kartice, itd.). Zavarovanje imetnikov računov Nekatere banke imetnikom računov kot dodatno storitev ponujajo tudi različne vrste zavarovanj (življenjsko, nezgodno, zavarovanje za primer škode, ki bi nastala zaradi zlorabe računa, itd.). Vpis, katerega predmet je pravno dejstvo. Z zaznambo se vpisujejo dejstva, ki niso podlaga za pridobitev pravic. Gre predvsem za pravna dejstva, ki so pomembna za varen pravni promet, npr. dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika ali na pravni promet z nepremičnino. Kljub ukinitvi zemljiškega dolga leta 2013, se v praksi še vedno pojavlja, da so nekatere nepremičnine obremenjene z zemljiškimi dolgovi. Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. Za zemljiški dolg se smiselno uporabljajo določila o hipoteki. Kot finančna naložba velja za varno, eno najmanj tveganih naložb. Je mednarodna valuta in ima vlogo ohranjanja vrednosti. Žiro račune so pri nas leta 2003 nadomestili transakcijski računi. Življenjska in nezgodna zavarovanja Banke pri odobritvi kredita zahtevajo ali ponujajo kreditojemalcu različne vrste zavarovanj, s katerimi kreditojemalec zavaruje svojo odgovornost za izpolnitev pogodbenih obveznosti (nadaljnjo odplačevanje kreditnih obveznosti tudi v primeru invalidnosti, izgube zaposlitve ali smrti). - bančne (izdajajo jih banke), - podjetniške (izdajajo jih trgovska podjetja), - partnerske (izdajajo jih podjetja v sodelovanju z bankami), - licenčne (izdajajo jih banke ali podjetja v sodelovanju s podjetji, ki so nosilci kartic – MasterCard, Visa, Diners …). - Kartice z odloženim plačilom (Mastercard, Visa in Karanta) omogočajo takojšen nakup v višini predhodno določenega limita. Porabljeni denar banki vrnete v celoti, in sicer na dan, ki ga izmed ponujenih izberete sami (8., 18. ali 28. v naslednjem mesecu). Večina uporabnikov najraje izbere dneve po prejemu rednega dohodka. - Drugače je pri posojilnih karticah (Mastercard in Karanta), ki omogočajo vračilo porabljenih sredstev po vnaprej določenih deležih in z obrestmi. - Trasant je tisti, ki menico izda. - Trasat je glavni menični zavezanec in mora plačati vsoto denarja z menice. - Remiten t je upravičenec, upnik oz. oseba, kateremu je treba plačati. - Aceptant postane trasat potem, ko sprejme poziv za plačilo menice in to potrdi na menici z besedo sprejmem, akceptiram. - Avalist je menični porok, ki se podpiše na menici kot tak in sprejme plačilno obveznost in odgovarja tako kot tisti, za katerega jamči. - Indosan t je oseba, ki je prenesla menico na drugo osebo. - Indosatar je oseba, v korist katere je indosant prenesel menico in je novi menični imetnik. - Domiciliat je oseba, ki naj plača menico za trasata in ni niti menični dolžnik niti upnik. - Protest je javna listina, s katero se ugotovi, da menični zavezanec ni izpolnil menične obveznosti. - Bianco menica je menica, ki ob izdaji nima bistvenih sestavin in se izroči imetniku s pooblastilom, da jo kasneje izpolni skladno s sporazumom. - se zavestno usmerimo v racionalno porabo razpoložljivih virov, - predvidevamo poslovne dogodke v prihodnosti, - zmanjšamo možnost tveganja, izgube časa in sredstev, - razporejamo konkretne aktivnosti skladno z danimi pogoji, - se laže prilagajamo tržnim, tehnološko-tehničnim, organizacijskim in finančnim pogojem poslovanja, - načrtujemo večjo učinkovitost poslovanja podjetja. - storitve, ki omogočajo polog in dvig gotovine na in iz plačilnega računa, in vse aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa; - storitve, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami) v breme in v dobro plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun, ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev; - storitve, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami ali podobnimi napravami), pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku; - izdajanje plačilnih instrumentov in/ali pridobivanje plačilnih transakcij; - izvrševanje denarnih nakazil; - storitve odreditve plačil; - storitve zagotavljanja informacij o računih. - vplačilo zavarovalne premije pri zavarovalnici, - poroštvo druge osebe, - zastava premičnine (depozit, plemenite kovine, umetnine itd.), - zastava nepremičnine (hipoteka). ## Programska orodja Vir: https://www.zbs-giz.si/placilni-promet/ ### Programska orodja Domača stran / Programska orodja ## SEPA Vir: https://www.zbs-giz.si/sepa/ ### Splošno o SEPA Enotno območje plačil v evrih (SEPA – Single Euro Payments Area) je okolje, v katerem lahko potrošniki, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev pri ponudnikih plačilnih storitev plačujejo in prejemajo plačila v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvršuje znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Projekt SEPA je bil prvotno v celoti organiziran v okviru Evropskega sveta za plačila , katerega člani predstavljajo evropski sektor ponudnikov plačilnih storitev. V EPC so bile pripravljene plačilne sheme in okviri, potrebni za uresničitev SEPA. S postopnim uresničevanjem SEPA, ki je pospešilo integracijo evropskega trga plačil malih vrednosti, je EPC postal le en od deležnikov v tem procesu, ki zajema poleg strani ponudbe (banke, plačilne institucije ipd.) tudi stran povpraševanja (potrošniki, trgovci ipd.). ECB je v začetku leta 2014 z ustanovitvijo strateškega Odbora za plačila malih vrednosti (Euro Retail Payments Board – ERPB) povezala vse te subjekte, z namenom spodbujanja nadaljnjega razvoja integriranega, inovativnega in konkurenčnega trga plačil malih vrednosti v evrih v Evropski Uniji (EU). ### Kreditno plačilo Kreditno plačilo je plačilo, ki ga odredi plačnik v breme svojega računa ter ga pošlje v izvršitev svojemu ponudniku plačilnih storitev z namenom prenosa denarnih sredstev prejemniku plačila. Kreditno plačilo SEPA je plačilna storitev, ki se izvaja v skladu s pravili delovanja sheme SEPA za kreditna plačila. Kreditna plačila SEPA so plačilne transakcije v evrih, ki potekajo med uporabniki plačilnih storitev s plačilnimi računi pri ponudnikih plačilnih storitev na območju SEPA. Znesek plačila je prejemniku plačila vedno odobren v celoti. Stroški, ki jih nosita plačnik in prejemnik plačila, temeljijo na načelu delitve (opcija SHA). O osnovi in višini stroškov se dogovorijo uporabniki s svojimi ponudniki plačilnih storitev. Plačnik in prejemnik plačila poravnata stroške in nadomestila svojih ponudnikov plačilnih storitev individualno in ločeno od plačilne transakcije. Več informacij na spletni strani: https://www.europeanpaymentscouncil.eu/what-we-do/sepa-credit-transfer Standardi za kreditna plačila Projekt SEPA je uvedel nove dimenzije pri oblikovanju in uporabi standardov z osnovnim ciljem zagotovitve interoperabilnosti plačilnega prometa na področju članic Evropske skupnosti in sicer z obvezo uporabe standarda SEPA ISO 20022 xml v medbančnem okolju in priporočena uporaba istega standarda v okolju med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev. Za potrebe uporabnikov je izdelan Priročnik za uporabo podatkovnega standarda ZBSxml in ustrezne sheme XML; vsa dokumentacija je javno objavljena in brezplačno dostopna na spletnih straneh ZBS. Sestavni del dokumentacije standarda ZBSxml so tudi Pravila za oblikovanje in uporabo standardiziranih referenc pri opravljanju plačilnih storitev. Obrazec UPN QR se uporablja kot nalog za: – plačilo obveznosti / Nalog za plačilo obveznosti uporabljamo za negotovinska plačila (obremenitev plačilnega računa plačnika in odobritev plačilnega računa prejemnika plačila) in gotovinska plačila (denarna nakazila v gotovini z namenom prenosa sredstev na plačilni račun prejemnika plačila); – plačilo obveznosti registriranih izdajateljev / Nalog za plačilo obveznosti, ki ga izdajo registrirani izdajatelji, naloge predhodno pošljejo v preverjanje pooblaščenemu podjetju in so vpisani v registru izdajateljev; – pologe gotovine / Nalog za polog gotovine uporabljamo pri pologu gotovine na svoj plačilni račun pri matični banki; – dvige gotovine / Nalog za dvig gotovine uporabljamo pri dvigu gotovine iz svojega plačilnega računa pri matični banki. Izdajatelji obrazca UPN QR lahko za izpis obrazca UPN uporabljajo brezplačni program (dostopno na spletni strani ZBS Standardi in priročniki ). ### Takojšnja plačila S takojšnjimi plačili je denar na računu prejemnika v nekaj sekundah, 24 ur na dan, 365 dni na leto. Evropski ponudniki plačilnih storitev so se dogovorili o enotnem sklopu pravil in standardov za takojšnja plačila, ki se imenuje shema takojšnjih kreditnih plačil SEPA. Takojšnja plačila so prvi plačilni instrument, s katerim je plačevanje z bančnega računa, ki je odprt pri eni banki, na bančni račun pri drugi banki mogoče kadarkoli (24/7), denarna sredstva so prenesena v roku nekaj sekund. Ko je transakcija dokončna, pa lahko prejemnik plačila s prejetim denarjem prosto razpolaga. Več informacij na spletni strani: https://www.europeanpaymentscouncil.eu/what-we-do/sepa-instant-credit-transfer . ### Direktne obremenitve Direktna obremenitev je plačilna storitev, pri kateri prejemnik plačila na podlagi plačnikovega soglasja odredi plačilno transakcijo za obremenitev plačnikovega plačilnega računa. Direktna obremenitev SEPA (SDD) je plačilna storitev, ki se izvaja po pravilih delovanja ene izmed shem SDD, med udeleženci s plačilnimi računi pri ponudnikih plačilnih storitev, ki so pristopili k ustrezni shemi za direktno obremenitev SEPA (v nadaljevanju: shema SDD). Osnovno oziroma B2B shemo SDD opredeljujeta dokumenta Pravila delovanja osnovne sheme SEPA za direktne obremenitve in Pravila delovanja B2B sheme SEPA za direktne obremenitve. Osnovna shema SDD je namenjena direktnim obremenitvam SEPA predvsem v breme plačilnih računov potrošnikov, B2B shema SDD pa je namenjena izključno izvajanju direktnih obremenitev SEPA med poslovnimi subjekti. Direktna obremenitev SEPA je namenjena tako enkratnim plačilom kot tudi plačevanju ponavljajočih se (periodičnih) obveznosti v evrih. Shemi SDD omogočata izvajanje direktnih obremenitev SEPA vsak bančni delovni dan, nista omejeni na nacionalno območje, ne omejujeta namena direktne obremenitve, prinašata pa tudi ugodnejše roke za predložitev podatkov ponudniku plačilnih storitev za direktne obremenitve SEPA s strani prejemnika plačil. Več informacij na spletni strani: https://www.europeanpaymentscouncil.eu/what-we-do/sepa-direct-debit . Za direktne obremenitve SEPA izmenjava podatkov na medbančni ravni kot na ravni uporabnik – ponudnik plačilnih storitev, poteka v standardu ISO 20022 xml SEPA. ## IRPS Vir: https://www.zbs-giz.si/irps/ ### Izvensodno reševanje potrošniških sporov - IRPS Domača stran / Izvensodno reševanje potrošniških sporov – IRPS ### Izvajalec Izvajalec je organiziran v okviru Združenja bank Slovenije, in sicer kot posrednik v sporu, ki ima tudi namestnike. Imenuje jih direktor Združenja bank Slovenije za obdobje štirih let, pred imenovanjem posreduje predlog v nezavezujoče mnenje potrošniškim organizacijam. Posrednik v sporu je Vladimir Balažic, njegova namestnika pa sta Mile Dolenc in Franc Testen. Posrednik v sporu in njegovi namestniki izpolnjujejo pogoje iz. 27. in 28. člena ZIsRPS. Datum vpisa v register izvajalcev IRPS: Odločba MGRT štev. 323-44/2016 z dne 1. 8. 2016. Izvajalec zaenkrat ne sodeluje v nobeni mreži izvajalcev izvensodnega reševanja čezmejnih potrošniških sporov, ki delujejo v Evropski uniji. Združenje bank Slovenije – GIZ, Ljubljana Šubičeva 2, SI – 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 24 29 700 izvajalec.irps@zbs-giz.si Vpisano pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Matična številka: 5003920 Osnovni kapital: 0 Davčna številka: 94705631 ### Kako oddati vlogo? Pisna pobuda za začetek postopka mora vsebovati: Potrošnik lahko vloži pobudo na spletni strani ZBS www.zbs-giz.si , po navadni pošti na naslov Združenje bank Slovenije – GIZ, Ljubljana, Šubičeva ulica 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija, s pripisom: pobuda za IRPS, ali po elektronski pošti na naslov izvajalec.irps@zbs-giz.si Pobuda se vloži v slovenskem jeziku ali angleškem jeziku, postopek se vodi v slovenskem jeziku. - osebno ime; - naslov prebivališča; - elektronski naslov; - podatke o ponudniku; - dokazila, da je predhodno vložil pritožbo pri ponudniku, in morebiten odgovor ponudnika; - izjavo, da o zadevi ne teče upravni ali sodni postopek ali postopek pri drugem izvajalcu IRPS; - dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami ponudnika; - predloge dokazov, na katere opira pobudo. ### Trajanje postopka Potrošnik se lahko kadarkoli umakne iz postopka, za ponudnika pa je sodelovanje v postopku obvezno. Postopek IRPS se izvede kot ustni ali pisni postopek. Povprečen čas trajanja postopka IRPS je 60 do 90 dni. Posrednik v sporu si tekom postopka prizadeva doseči sporazum o rešitvi spora med potrošnikom in ponudnikom. Če sporazum ni dosežen, izda posrednik v sporu pisno obrazloženo nezavezujoče mnenje o spornem razmerju, ki se vroči samo strankama postopka. Šteje se, da je postopek končan: Letni pavšalni prispevek za ponudnika, ki ni član ZBS, je določen v višini med 2.400,00 in 6.000,00 evrov, konkretni znesek dogovorita izvajalec IRPS in ponudnik s pogodbo glede na velikost ponudnika in predvideno število sporov. ZBS in ponudnik se lahko glede na zahtevnost in predvideno število ter čas reševanja spora dogovorita tudi za nižji znesek. - ko je potrošnik umaknil pobudo za začetek postopka, ali - z dnem sklenitve sporazuma, ali - ko je potrošnik seznanjen z mnenjem iz drugega odstavka tega člena. ## Terminski plan Vir: https://www.zbs-giz.si/terminski-plan/ ### Terminski plan Domača stran / Terminski plan ## Statistični podatki lizing dejavnost Vir: https://www.zbs-giz.si/statisticni-podatki-lizing-dejavnost/ ### Poročanje in statistika Banka Slovenije je izdala Sklep o poročanju institucij, ki izvajajo dejavnost najema (Ur. l. RS 59/2012), s katerim določa obvezno kvartalno poročanje gospodarskih družb v Republiki Sloveniji, ki izvajajo dejavnost najema, zakupa ali lizinga, ne glede na to ali so te gospodarske družbe članice Združenja bank Slovenije ali ne. Banka Slovenije določi statistični vzorec obveznikov poročanja na podlagi pomembnosti poslovanja in ne pokriva celotnega sektorja leasing dejavnosti. Vzorec obveznikov poročanja se med kvartali lahko spreminja. Lizing družbe poročajo Banki Slovenije podatke v agregirani obliki. Obdelane podatke o lizing dejavnosti objavlja Banka Slovenije v svojih publikacijah, ki so na voljo na spletni strani na naslovu https://www.bsi.si/publikacije in sicer polletno v publikaciji Poročilo o finančni stabilnosti in kvartalno v publikaciji Mesečna informacija o poslovanju bank ter Podatkovnih serijah na naslovu PX-Web – Select table (bsi.si) . Banke, ki izvajajo dejavnost najema, zakupa ali lizinga v okviru svoje bančne licence ne poročajo na podlagi navedenega sklepa in njihovi podatki niso vključeni v ta posebna dela publikacij (Poslovanje lizing družb). Na podlagi agregiranega in obveznega poročanja po izdanem sklepu Banka Slovenije pripravlja tudi agregirano in anonimizirano statistiko po kategorijah evropske krovne organizacije lizing podjetij Leaseurope, ki jo objavlja Združenje bank Slovenije na spodnjih povezavah za celotno lizing dejavnost v Sloveniji (podatki vključujejo članice in nečlanice Združenja). Objavljena statistika je tudi podlaga za poročanje Združenja na Leaseurope, ki na spletni strani na naslovu http://www.leaseurope.org/index.php?page=stats-surveys objavlja lizing statistiko na evropski ravni. Za namen prikaza obsega celotne lizing dejavnosti v Sloveniji so v tej statistiki posebej zbirno prikazani tudi skupni volumni lizing poslov bank, ki so zbrani na podlagi drugih bančnih poročanj Banki Slovenije. ### Statistični podatki lizing podjetij za leto 2015 Opomba: V datotekah z imenom “Banke – Finančni lizing” predstavljajo objavljeni podatki financirano vrednost in ne nabavne vrednosti. ## Kodeks Vir: https://www.zbs-giz.si/kodeks/ ### Načela in smernice Domača stran / Načela in smernice ### Kodeks Kodeks (etični) je prostovoljni zapis načel, po katerih se ravnajo članice ZBS, njihovi organi in zaposleni pri opravljanju svoje dejavnosti in storitev za stranke, namenjen je razumevanju med tem, kaj je prav in kaj narobe (gre za nabor vrednot, na katerih naj temeljijo konkretna ravnanja). ## Načela Vir: https://www.zbs-giz.si/nacela/ ### Načela Načela se sprejema kot osnovo oziroma vodilo za opravljanje določene storitve ali nekih opravil in niso pravno zavezujoča. ## Smernice Vir: https://www.zbs-giz.si/smernice/ ### Smernice Smernice so usmeritve, ki temeljijo na priporočilih stroke in odgovarjajo na praktična vprašanja, pravno sicer niso obvezujoče, vendar jih je zaradi načela dolžne skrbnosti težko ignorirati. ### Splošna informacija o politikah ravnanja bank in hranilnic v primeru, ko potrošnik zamuja s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino Splošna informacija je bila sprejeta na 6. seji Nadzornega sveta Združenja dne 2.10.2019. ## Standardi in priročniki Vir: https://www.zbs-giz.si/standardi-in-prirocniki/ ### Standardi in priročniki Standardi so običajno tehnične specifikacije in druga natančna merila, ki se uporabljajo predvsem zato, da bi bili konkretni produkti primerni za lažjo uporabo. ## Publikacije Vir: https://www.zbs-giz.si/publikacije/ ### Publikacije Domača stran / Publikacije ## Strokovna izobraževanja Vir: https://www.zbs-giz.si/strokovna-izobrazevanja/ ### Strokovna izobraževanja Domača stran / Strokovna izobraževanja ### Konference V spomladanskem času izvedemo bančno konferenco, ki je namenjena tako članicam ZBS kot tudi zunanjim udeležencem. Vsebinsko je posvečena makroekonomskim temam doma in v svetu ter vsakokrat aktualnim temam s področja bančništva ter financ. ### Posveti in strokovna srečanja Vsebine in teme za izvedbo posvetov predlagajo strokovni odbori, ki delujejo pri Združenju. Izobraževalni center vsako leto izvede: Posveti so za zunanje udeležence praviloma odprti. - Posvet o kartičnem poslovanju , ki je namenjen vodilnim in strokovnim sodelavcem na področju kartičnega poslovanja v bankah, hranilnicah in drugih institucijah, kot tudi vsem, ki bi radi spoznali novosti in trende oz. pridobili širši pogled na omenjenih področjih. - Posvet zakladnikov, zalednih & skrbniških služb ter investicijskih bančnikov ,namenjen zaposlenim na navedenih področjih in vedno z aktualnimi temami ter možnostjo diskusije in izmenjave mnenj. - Posvet o regulatornem okvirju trajnostnega financiranja za vse zaposlene pri članicah in zunanjih institucijah, ki delajo na področju trajnostnega financiranja ali jih področje zanima, saj je uveljavljanje principov trajnostnega razvoja naloga sedanjosti in prihodnosti vseh segmentov gospodarstva. - Posvet notranjih revizorjev , ki je namenjem revizorjem in vsem, ki jih področje zanima in se želijo seznaniti z aktualnimi vsebinami s tega področja. - Posvet kadrovikov za vodilne delavce in zaposlene v kadrovskih službah bank, hranilnic, lizing družbah in drugih finančnih in ostalih institucijah na področju organizacije, razvoja kadrov in izobraževanja. - Posvet PPDFT , namenjen tako zaposlenim na področju PPDFT kot tudi ostalim, saj osnovno znanje iz tega področja potrebujejo vsi zaposleni. - Posvet o plačilnih storitvah za vodilne in strokovne sodelavce na področju plačilnega prometa v bankah, hranilnicah, lizing družbah in drugih institucijah s področja plačilnih storitev, kot tudi vsem, ki bi radi spoznali novosti in trende oz. pridobili širši pogled na omenjenem področju. - Posvet pravnikov , ki je namenjen zaposlenim v pravnih pisarnah članic in tudi mnogi zunanji udeleženci, ki jih zanimajo aktualne teme iz pravne ureditve. - Posvet o skladnosti poslovanja , ki se ga udeležijo tako zaposleni v službah za skladnost poslovanja, kot tudi iz drugih delovnih področij, ki morajo biti seznanjeni s skladnostjo in vsi zainteresirani za to področje pri članicah in zunanjih institucijah. - Posvet o upravljanju tveganj v bankah in hranilnicah , ki obravnava aktualno problematiko, novosti in trende na področju upravljanja tveganj. Namenjen je vodilnim na področju upravljanja s tveganji v bankah in vsem, ki bi radi spoznali novosti in trende oz. pridobili širši pogled na področju tveganj. - Posvet računovodij , ki je namenjen zaposlenim v bankah, hranilnicah in drugih institucijah, kot tudi vsem, ki se želijo seznaniti z aktualnostmi in trendi na področju računovodstva. - IT posvet za zaposlene na področju informacijske tehnologije in varnostne inženirje v bankah, hranilnicah in lizing družbah, kot tudi v drugih institucijah ter vsem tistim, ki jih obravnavana tematika zanima. - Strokovna srečanja za nadzorne svet in uprave bank o aktualnih tematikah so namenjena ožjim vodstvom članic, ki s tem izkazujejo tudi aktualnost svojih znanj po pridobitvi certifikata Združenja nadzornikov Slovenije. ### Seminarji in delavnice Finančna analiza podjetja, seminar je namenjen bančnikom s področja financiranja podjetij, bančnikom, ki izvajajo kreditne analize in/ali pri svojem delu uporabljajo njihove rezultate, bančnim komercialistom. Cilj je pridobiti in poglobiti teoretična ter praktična znanja za ugotavljanje finančne uspešnosti podjetja. Seminar Analiza načrtov in denarnih tokov podjetij je namenjen zaposlenim na področju financiranja podjetij, kreditnim analitikom, komercialistom ter vsem tistim, ki jih obravnavna tematika zanima. Upravljanje tveganj v bankah , program je namenjen zaposlenim v službah za tveganja, službah revizije, skladnosti poslovanja, vodstvu v bankah in hranilnicah, članom nadzornih svetov bank ter vsem tistim, ki se pri svojem delu srečujejo z obravnavano tematiko. Izgradnja in upravljanje modelov na področju upravljanja tveganja , gre za seminar v obliki posveta, ki je namenjen zaposlenim v članicah, ki jih zanima modeliranje parametrov kreditnega tveganja, upravljanje modelov in aktualni trendi, zbiranje in priprava podatkov in ugotovitve in pričakovanja nadzornikov. Poznavanje računovodstva za lažje upravljanje tveganj , seminar je v pripravi. Menjalniško poslovanje je namenjeno zaposlenim, ki opravljajo menjalniške posle in morajo po Sklepu o opravljanju menjalniških poslov (Uradni list RS, št. 30/13 z dne 2. 4. 2013 – 9. člen) opraviti preizkus znanja, pridobljenega v okviru ustreznega izobraževalnega programa, ali, ki se morajo 10 let po opravljenem preizkusu znanja ponovno udeležiti izobraževalnega programa. Program je verificiran s strani Banke Slovenije. Cilj je zaposlenim na menjalniških mestih zagotoviti ustrezno znanje s področja opravljanja menjalniških poslov, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter preverjanja pristnosti in primernosti gotovine. Gotovinsko poslovanje, usposabljanje je namenjeno blagajnikom, delavcem v trezorju, delavcem v menjalnicah in vodstvenim delavcem v sektorjih, ki poslujejo z gotovino. Cilj je usposobiti delavce bank in menjalnic za učinkovito prepoznavanje pristnosti in primernosti gotovine in odkrivanje ponaredkov. ### E-Izobraževanje Izobraževalni center izvaja naslednja e-izobraževanja: - Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma za banke in hranilnice: - Preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma za leasing družbe - Potrošniško kreditiranje nepremičnin: Vsebina izobraževalnega programa za kreditne posrednike po ZPotK-2 - GDPR in varstvo osebnih podatkov ### Bančna šola Namenjena je perspektivnim kadrom, ki so v nekaj letih dela v banki izkazali sposobnost postati vodilni delavci ali samostojni strokovnjaki na določenem področju bančnega poslovanja ter vsem, ki pri svojem delu potrebujejo širše razumevanje poslovanja bank v okviru sedanjih makroekonomskih, strukturnih in institucionalnih pogojev v Sloveniji in Evropski Uniji. Cilj je pridobiti najnovejša znanja z vseh osnovnih področij bančništva in financ. Šolanje poteka v treh delih po več dni skupaj, vsebina je razdeljena na naslednje vsebinske sklope: 1. del: Monetarni in finančni sistem evropske unije in Slovenije 2. del: Bančni komitenti, produkti in storitve 3. del Upravljanje s tveganji, skladnost poslovanja, računovodstvo Po zaključku šolanja sledi izpit, s katerim udeleženci pridobijo E EFCB bančni certifikat, ki ga podeljuje European Banking & Financial Servises Training Association. ### Plačilni promet Več dnevni program, ki je namenjen strokovnemu usposabljanju zaposlenih v bankah, hranilnicah in drugih finančnih institucijah, kot tudi vsem tistim, ki želijo pridobiti znanja s področja plačilnega prometa. Cilj je pridobitev temeljnih znanj s področja plačilnega prometa. Vsebinsko je razdeljen v tri sklope: - Splošni del - Plačilni instrumenti in plačilni sistemi - Izvajanje plačilnega prometa. ### Usposabljanje borznih posrednikov Izobraževalni programi so namenjeni usposabljanju kandidatov za pripravo na preizkus strokovnega znanja za izvrševanje naročil za račun strank (A izpit), za opravljanje poslov investicijskega svetovanja (B izpit) in za opravljanje poslov gospodarjenja s finančnimi instrumenti strank (C izpit) ter vsem zainteresiranim za razpisane teme seminarjev. Programi pokrivajo pomemben del tematike, ki jo je potrebno poznati za opravljanje poslov borznega posrednika. Povezave na vsebino programa in priporočeno literaturo: Brokerski izpit za izvrševalca naročil za račun strank (A) Brokerski izpit za investicijskega svetovalca (B) Brokerski izpit za upravljalca premoženja (C) Borzni izpiti Opravljen preizkus strokovnih znanj za opravljanje poslov borznega posrednika (v nadaljevanju: izpit) je poleg pogoja delovnih izkušenj in nekaznovanosti eden izmed treh formalnih pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika. Kandidat za borznega posrednika lahko zahteva izdajo dovoljenja za vse ali določeno vrsto poslov borznega posrednika: Izpit je tako razdeljen na: - izvrševanje naročil strank (A), - investicijsko svetovanje (B) - gospodarjenje s finančnimi instrumenti strank (C) - Izpit za izvrševalca naročil za račun strank (osnovni, A) - Izpit za investicijskega svetovalca (napredni, B+A) - Izpit za upravljavca premoženja (zahtevni, C+B+A) - Pravilnik o načinu in merilih preizkusa znanj potrebnih za opravljanje poslov borznega posrednika, 15.5.2025 - Sklep o določitvi programa in načina opravljanja preizkusa strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje poslov borznega posrednika, 7.7.2020 - Tarifa o taksah in nadomestilih Agencije za trg vrednostnih papirjev ### Finančni instrumenti in investicijske storitve Program je namenjen Borzno posredniškim družbam, bankam, ki opravljajo investicijske storitve in posle, družbam za upravljanje, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti ali pomožne storitve investicijskega svetovanja, upravljalcem AIS, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, pomožne storitve investicijskega svetovanja ali sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, borznoposredniškim družbam in bankam pri prodaji in svetovanju glede strukturiranih vlog. Cilje je doseči višji nivo usposobljenosti fizičnih oseb, ki dajejo strankam informacije o finančnih instrumentih, investicijskih storitvah in poslih ter pomožnih investicijskih storitvah. ## Mednarodna izmenjava Vir: https://www.zbs-giz.si/mednarodna-izmenjava/ ### Mednarodna izmenjava informacij Domača stran / Mednarodna izmenjava informacij ### Širši okvir programa mednarodne izmenjave Potreba držav po medsebojnem upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja v obdobju globalizacije hitro narašča. Mobilnost davčnih zavezancev, število čezmejnih transakcij in internacionalizacija finančnih instrumentov se zelo hitro povečujejo, kar vpliva na delovanje nacionalnih sistemov obdavčevanja in spodbuja davčne goljufije in davčne utaje. Posamezna država brez prejemanja informacij iz drugih držav ne more učinkovito upravljati svojega notranjega sistema obdavčevanja. Države imajo skupen interes pri ohranjanju celovitosti svojih davčnih sistemov, v boju proti davčnim utajam in goljufijam pa je zelo pomemben element sodelovanje med pristojnimi organi drugih držav. ### Opis zahtev Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA) so v letu 2010 sprejele predpis Hiring Incentives to Restore Empoloyment Act -HIRE Act, katerega sestavni del je tudi davčni del, splošno znan kot FATCA – Foreign Account Tax Compliance Act oziroma Zakon o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini. Cilj FATCA določb, ki je naravnan globalno, je preprečevanje davčnih utaj ameriških davčnih zavezancev iz premoženja, naloženega na finančnih računih oziroma v podjetjih izven ZDA. Določbe FATCA imajo vpliv na finančne institucije v drugih državah, saj jim nalagajo obveznost dolžne skrbnosti identificiranja ameriških davčnih zavezancev in dolžnost poročanja v zvezi z računi ZDA, to so računi, katerih imetniki ali obvladujoče osebe so opredeljene kot ameriški davčni rezidenti, o katerih se poroča ameriški davčni upravi, to je Uradu za notranje prihodke ZDA (IRS – »Internal Revenue Service«). Republika Slovenija je z ZDA dne 2. junija 2014 podpisala Sporazum o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (v nadaljevanju: Sporazum), v katerem so podrobneje opredeljene obveznosti slovenskih finančnih institucij in slovenskih davčnih organov v zvezi z izvajanjem FATCA. Sporazum dopolnjuje že obstoječo ureditev o sodelovanju med Republiko Slovenijo in ZDA na področju izogibanja dvojnega obdavčevanja dohodkov in izmenjave davčnih informacij. Po zahtevah iz Sporazuma so tudi slovenske finančne institucije dolžne poročati slovenskim davčnim organom informacije o strankah, ki so v postopku dolžne skrbnosti opredeljene kot ameriški davčni zavezanci. Te informacije nato FURS sporoča ameriški davčni upravi IRS – Internal Revenue Service. Sporazum temelji na vzajemnem vzorčnem sporazumu 1 (Model 1 IGA – Inter-Governmental Agreement) in na njegovi podlagi ter na temelju načela vzajemnosti tudi Slovenija od ameriške davčne uprave pridobiva podobne podatke o premoženju slovenskih davčnih zavezancev v ZDA. Zakonska podlaga za izvajanje določb FATCA s strani slovenskih finančnih institucij je Zakon o davčnem postopku ter Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Priloga 18 in 19) . Finančne institucije v Sloveniji so prvo FATCA poročilo pripravile in poslale FURS v letu 2015 za leto 2014. Od takrat dalje so finančne institucije dolžne pripraviti in poslati FATCA poročilo vsako leto, najkasneje do 30. maja tekočega koledarskega leta, in sicer za poslovanje poročanih oseb v preteklem letu. ### Identifikacija strank in opredelitev strank kot ameriških davčnih zavezancev Ameriška davčna pravila opredeljujejo kot ameriške davčne zavezance osebe, ki so: 1) ameriški državljani, ne glede na to, kje na svetu prebivajo, in 2) ameriški davčni rezidenti, ki so lahko tudi državljani drugih držav (npr. Slovenije), vendar zaradi bivanja in delovanja v ZDA pridobijo status ameriškega davčnega zavezanca. ### Način izvajanja identifikacije Postopek identificiranja oseb temelji na predpostavki, da so vse osebe ameriški davčni zavezanci, v kolikor ne dokažejo drugače. ### Uporaba indicev – pokazateljev Za namen identifikacije oseb so opredeljeni določeni indici, ki kažejo na možnost, da je oseba (fizična ali pravna) ameriški davčni zavezanec. V kolikor ni prisotnega nobenega indica, se oseba šteje kot ne-ameriška oseba, ki je izvzeta iz FATCA zahtev o poročanju. V kolikor je prisoten kateri od indicev, je treba z ustrezno dokumentacijo potrditi ali ovreči predpostavljeni status osebe kot ameriškega davčnega zavezanca. ### Pokazatelji – FATCA – Fizične osebe Finančne institucije so dolžne pri fizičnih osebah upoštevati naslednje indice: 1) lastno opredelitev osebe kot državljana ali davčnega rezidenta ZDA; 2) oseba je bila rojena v ZDA; 3) oseba ima sedanji poštni naslov ali naslov stalnega prebivališča v ZDA; 4) oseba ima številko telefona v ZDA (začetek telefonske številke +1 …); 5) oseba ima v finančni instituciji trajni nalog za prenos sredstev na račun, ki se vodi v ZDA; 6) oseba je izdala veljavno pooblastilo ali pooblastilo za podpisovanje, ki je dodeljeno drugi osebi, ki ima naslov v ZDA, ali 7) naslov »in-care-of« ali »hold mail«, ki je edini razpoložljivi naslov o osebi. ### Pokazatelji – FATCA – Pravne osebe Pri pravnih osebah so finančne institucije dolžne upoštevati naslednje indice: 1) ameriški kraj ustanovitve ali organizacije; 2) ameriški naslov; 3) ameriško obvladujočo osebo. ### Obrazci Za identifikacijo oseb so v ameriškem davčnem postopku predpisani posebni obrazci serije W-8 (za ameriške nerezidente) oziroma W-9 (za ameriške osebe). Obrazcev iz serije W-8 je več vrst, najpogostejša sta: 1) W-8BEN, ki služi za identifikacijo fizične osebe, ki ni ameriški davčni zavezanec, kot upravičenega končnega prejemnika dohodka, in 2) W-8BEN-E, ki služi za identifikacijo pravne osebe, ki ni ameriški davčni zavezanec, kot upravičenega končnega prejemnika dohodka. Seznam obrazcev je prikazan v tabeli, objavljeni pa so na spletni strani uprave za notranje prihodke ZDA ( http://www.irs.gov/fatca ) . ### Dokazila za potrditev ne-ameriškega davčnega rezidentstva Sporazum med Slovenijo in ZDA o izvajanju FATCA dovoljuje tudi druge oblike dokazovanja ne-ameriškega statusa z dokumenti, kot so na primer: 1) potrdilo o davčnem rezidentstvu izdano s strani ne-ameriškega davčnega organa; 2) za fizično osebo: osebni identifikacijski dokument izdan s strani uradnega ne-ameriškega državnega organa (npr. osebna izkaznica, potni list…); 3) za pravno osebo: uradni dokument izdan s strani uradnega ne-ameriškega organa; 4) drugi uradni dokumenti, ki se uporabljajo za identifikacijo oseb po pravilih poznavanja strank v okviru pravil o preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma in 5) drugi uradni dokumenti. ### Posledice ugotovitve statusa ameriške poročevalske osebe Osebe, za katere bo: 1) na podlagi analize indicev sprožen podrobnejši postopek ugotavljanja in dokazovanja statusa ameriškega davčnega ne-/zavezanca, ali 2) opredeljeno, da so ameriški davčni zavezanci in bodo podatki o njihovem premoženju posredovani ameriški davčni upravi, bodo verjetno potrebovale pomoč ustreznih pravnih in davčnih strokovnjakov za ameriško davčno ureditev. Omejitev odgovornosti bank – banke ne izvajajo davčnega svetovanja Slovenske finančne institucije ne izvajajo pravnega in davčnega svetovanja v zvezi z ameriško davčno ureditvijo ali storitev v zvezi z urejanjem davčnih obveznosti oseb v ZDA. ## Sporočila za javnost in novice Vir: https://www.zbs-giz.si/sporocila-za-javnost-in-novice/ ### Sporočila za javnost in novice Domača stran / Sporočila za javnost in novice ### Enoten ESG vprašalnik bo prek sistema SISBIZ podjetjem poenostavil posredovanje podatkov bankam Na dogodku, ki ga je 8. septembra 2026 organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v... ### Nova doba financ: digitalni razvoj zahteva tudi varnost in finančno pismenost V Ljubljani je 19. oktobra 2026 potekal posvet Nova doba financ in... ### Gospodarski krog: Za več najemnih stanovanj so potrebne prave davčne spodbude in dobra pravna zaščita Gospodarski krog, ki povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih... ### Gospodarski krog: Dostopnost do plačilnih sredstev da, vendar ob enakih konkurenčnih pogojih in brez dodatnega bremena za slovensko gospodarstvo Izpostavljeno , Sporočila za javnost Gospodarski krog podpira dostopnost gotovine in pravico potrošnikov do izbire načina plačevanja.... ### Odgovori na novinarska vprašanja glede ukrepov v zvezi s poplavami Vprašanja: prosim vas, če mi lahko do jutri, srede, 9. avgusta, pojasnite, s kakšnimi ukrepi banke... ### Na voljo so podatki lizing podjetij za prvi kvartal 2023 Statistične podatke lizing podjetij za 31.3.2023 lahko prevzamete tukaj. Združenje bank... Izpostavljeno, Sporočila za javnost ### Sporočila po kategorijah Nova doba financ: digitalni razvoj zahteva tudi varnost in finančno pismenost V Sloveniji znova zaznane SMS-prevare: goljufi se izdajajo za otroke in prosijo za denar Enoten ESG vprašalnik bo prek sistema SISBIZ podjetjem poenostavil posredovanje podatkov bankam Gospodarski krog: Dostopnost do plačilnih sredstev da, vendar ob enakih konkurenčnih pogojih in brez dodatnega bremena za slovensko gospodarstvo Gospodarski krog: Razvojna kapica je nujen korak v globalni konkurenci za razvojne kadre Bančni sektor podpira dostopnost gotovine, želi pa, da bo rešitev dolgoročno vzdržna in pravična Slovenija nujno potrebuje ukrepe za večjo konkurenčnost Gospodarski krog: Za več najemnih stanovanj so potrebne prave davčne spodbude in dobra pravna zaščita Gospodarski krog: Padec konkurenčnosti je opozorilo, ki zahteva hiter razvojni dogovor Evropska centralna banka izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev za sodelovanje v pilotnem projektu digitalnega evra Uvedba enotnega ESG vprašalnika prek portala SISBIZ od 1. septembra 2026 Ob oblikovanju nove vlade: Slovenija potrebuje razvojno naravnanost, stabilnost in kulturo sodelovanja Evropa potrebuje večjo finančno in tehnološko neodvisnost Prenehanje delovanja konverterja za standard eSLOG 2.0 Imenovan nov nadzorni svet Združenja bank Slovenije Na nacionalnem tekmovanju Evropski denarni kviz blesteli dijaki II. gimnazije Maribor Izvrševanje plačil med velikonočnimi prazniki 70 let Združenja bank Slovenije: zaupanje kot temelj stabilne prihodnosti Letošnji Evropski teden denarja bo potekal od 16. do 22. marca Gospodarstvo politiki jasno sporoča: »Potrebujemo manj obremenitev, več predvidljivosti« Vabljeni k prijavi na Posvet zakladnikov, zalednih & skrbniških služb, investicijskih bančnikov ter upravljalcev premoženja Odprte so prijave na letošnji Posvet notranjih revizorjev v bankah in hranilnicah V času božičnih in novoletnih praznikov velja spremenjen poslovni čas poslovalnic bank in hranilnic Združenje bank Slovenije in Slovenski inštitut za revizijo objavljata novo verzijo referenčnega povzetka poročila o oceni vrednosti nepremičnine Ponovno opozorilo o phishing napadih Finančno opismenjevanje: Varno v svetu klikanja in denarja Opozorilo glede povečanega števila poskusov spletnih goljufij, ki ciljajo uporabnike e-bančnih storitev Kibernetsko odporno družbo bomo zgradili le z zavezništvom vseh deležnikov Uvedba evropske uredbe o takojšnjih plačilih – pomemben mejnik za uporabnike in finančni sistem Gospodarstveniki pozivajo predsednika vlade naj se ne igra »dedka Mraza« Kaj prinaša evropska uredba o takojšnjih plačilih Predstavniki Združenja bank Slovenije na delovnem kosilu z evropsko komisarko Mario Luís Albuquerque Na udaru nepridipravov tokrat PayPal? ODZIV NA ODPRAVLJEN SUSPENZ IN OPROSTILNO ODLOČBO V DISCIPLINSKEM POSTOPKU ZOPER VIŠJO SODNICO, KI JE ODLOČALA V PRAVDNIH ZADEVAH KLJUB OBSTOJU NEPOSREDNEGA KONFLIKTA INTERESOV: RESEN DVOM V NEPRISTRANSKOST IN INTEGRITETO SODNEGA ODLOČANJA Porast spletnih prevar pri rezervacijah nastanitev: Banke in hranilnice opozarjajo na previdnost Odbor za leasing Združenja bank gostil letno srečanje predstavnikov Leaseurope CESEE skupine Povečano število poskusov SMS prevar z lažnim predstavljanjem družinskih članov Na pot brez skrbi: Kako varno in pametno plačevati v tujini Obvestilo za podjetja: V veljavo stopijo določila nove uredbe o takojšnjih plačilih - preverjanje nazivov Združenje bank gostilo mednarodni posvet o vrednotenju intelektualne lastnine in financiranju podjetij na podlagi intelektualne lastnine Gospodarski krog o uvrstitvi Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD: Brez koraka naprej bomo drugo leto še nazadovali Vrhovno sodišče zavrnilo denarni zahtevek kreditojemalca v švicarskih frankih zaradi zastaranja Pomladno srečanje predstavnikov bančnih združenj širše regije V8 poteka 12. in 13. junija v Ljubljani Pozivi gospodarstva in bank v negotovih razmerah ter novi geopolitični situaciji Na evropskem tekmovanju o finančni pismenosti za mladostnike sta Slovenijo odlično zastopala učenca iz OŠ Dušana Muniha Most na Soči Na nacionalnem tekmovanju Evropski denarni kviz sta ponovno zmagala učenca iz Osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči Banke in hranilnice opozarjajo na naraščajoče spletne prevare – kampanja Pazi.se, Izobrazi.se! znova v ospredju Vrata je odprla galerija MUZA – novi dom NLB umetniške zbirke Razvoj kapitalskega trga je nujen Letošnji Evropski teden denarja bo potekal od 17. do 21. marca Obvestilo glede možnosti za pridobitev posojil fizičnih oseb za obnovo poškodovanih objektov po poplavah in plazovih v letu 2023 ter financiranje gradnje nadomestnih objektov Porast novih primerov finančnih prevar podjetij, obvestilo za javnost V času božičnih in novoletnih praznikov bo veljal spremenjen poslovni čas poslovalnic bank in hranilnic Na okrogli mizi glede zvišanja integritete v gospodarstvu je sodelovala direktorica ZBS Denar in kriminal: Tekma brez konca – razstava, ki prikazuje zgodovinski razvoj finančnega kriminala ter predvsem ozavešča o aktualnih finančnih prevarah Utrinki z mednarodnega srečanja specialistov s področja trgovinskega bančništva srednje in vzhodne Evrope Gospodarstvo poziva: Slovenija mora delati na svoji konkurenčnosti! Elektronsko identiteto je treba skrbno varovati, sporočilo za javnost Srečanje uprav bank in hranilnic s Claudio Buch, predsednico Nadzornega odbora Enotnega mehanizma nadzora Gospodarski krog: Kandidata za ministra za vzgojo in izobraževanje ter za digitalno preobrazbo morata podpirati vključitev predmeta RIN v šole Varni na internetu: Pričel se je evropski mesec kibervarnosti, letos v znamenju smishing prevar Verica Trstenjak dobila visoko nadzorno funkcijo pri ECB Pravna varnost in sodna praksa slovenskih sodišč glede kreditov v švicarskih frankih - sodna praksa se glede kreditov v švicarskih frankih razlikuje od primera do primera Gospodarstvo odgovarja Vladi RS: Hvala, NE! Gospodarski krog: Slovenija na lestvici konkurenčnosti pada, vlada pa pri prepotrebnih korakih krepko zamuja Poskrbite za varno plačevanje tudi na počitnicah Zanemarjanje realnih izzivov Slovenijo ne vodi v svetlo prihodnost Kampanja Pazi.se prejela dve srebrni nagradi Bodite pazljivi pri nameščanju programske opreme na vaše računalnike in telefone SI-CERT: Preteklo leto so zaznamovali smishing napadi Kampanja Pazi.se je prejela prestižno nagrado Slovenian Grand Security Award 2023 Za uspešen odziv na priložnosti in izzive je ključen dialog Letošnji osrednji dogodek Združenja bank Bančna konferenca bo potekala 14. junija na Brdu pri Kranju Dijaka Gimnazije Murska Sobota na finalnem tekmovanju Evropski denarni kviz v Bruslju zasedla odlično 9. mesto Gospodarski krog vlado opozoril na neizpolnjevanje dogovora Sodna praksa glede kreditov v švicarskih frankih ni enoznačna Posvet o trajnostnem financiranju bo potekal 4. junija Direktorica Združenja se je udeležila 11. italijanskega poslovnega foruma Ponudba Nove Ljubljanske banke in Addiko banke socialno šibkejšim kreditojemalcem kreditov v švicarskih frankih Na konferenci glede obetov gospodarstva na področju novih zelenih finančnih in zavarovalnih mehanizmov je sodelovala direktorica Združenja Izvajanje plačil med velikonočnimi prazniki Na nacionalnem tekmovanju Evropski denarni kviz sta zmagala dijaka Gimnazije Murska Sobota Uporaba nove verzije sporočil - migracija na različico 2019 standarda ISO 20022 Spletne goljufije so resen družbeni problem - banke in hranilnice že drugo leto izvajajo skupno kampanjo ozaveščanja javnosti Ali živimo v pravno (ne)varni državi? - Ustavna presoja - leto dni kasneje Banke in hranilnice opozarjajo na pazljivost pred okužbo telefonov z zlonamerno programsko opremo Evropski teden denarja je letos namenjen predvsem ozaveščanju o prevarah Pazi.se in ostal boš varen Na voljo so statistični podatki lizing družb, 31.12.2023 Združenje bank Slovenije in Slovenski inštitut za revizijo objavljata novo verzijo obrazca za povzetek ocene vrednosti nepremičnine Razprava o davčni reformi je hkrati razprava o konkurenčnem in predvidljivem poslovnem okolju Gospodarstvo ogorčeno, ker vlada tudi tokrat ni prisluhnila pozivu, naj se vzdrži Davek na bilančno vsoto bank bo dolgoročno negativno vplival na kreditno aktivnost in gospodarstvo V NLB Galeriji Avla odprta razstava o Ravnikarjevem načrtovanju Trga republike Predsednice in predsedniki 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj enotno izražajo nezadovoljstvo nad predlogom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev Previdno pri nakupih daril Komentar na zadnje odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi s krediti v tuji valuti švicarski frank Vabljeni, da izpolnite anketo glede kampanje ozaveščanja v zvezi s tveganji spletnih prevar Davek na bilančno vsoto bank in hranilnic bo negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema Kdo bo v prihodnje zaščitil državljana Gospodarstveniki pri predsedniku vlade enotno in odločno: »Če želimo blaginjo za vse, je čas, da prenehate dodatno obremenjevati gospodarstvo.« Konference Bank Info 2023 na Kopaoniku se je udeležil predstavnik Združenja bank Združenje bank vabi na javno okroglo mizo Digitalna transformacija in varnostni izzivi, 12. oktober V mesecu kibernetske varnosti se prične jesenski val oglaševalske kampanje ozaveščanja javnosti glede tveganj spletnih prevar SI-CERT je pripravil videe, ki opozarjajo glede phishing kraje gesla, lažne nagradne igre, lažnega SMS sporočila in glede kripto prevare Kvote za uravnoteženost spolov v organih družb: priložnost ali problem Gospodarstvo enotno za solidarno pomoč in sodelovanje pri obnovi in razvoju II Enotna vloga za fizične osebe za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe po Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 Izšla je posodobljena knjiga Bančno poslovanje Gospodarstvo enotno za solidarno pomoč in sodelovanje pri obnovi in razvoju Ukrepi bančnega sektorja za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023 Demanti navedb v članku z naslovom VIDEO: Škandal! Bančniki zahtevali umik posnetkov včerajšnjega srečanja z Golobom – celo preko informacijske pooblaščenke. zaradi domnevno nezakonitega snemanja Bančni sektor dogovoril uporabo enotnih obrazcev za oceno vpliva poplav na poslovanje podjetij Odgovori na novinarska vprašanja glede ukrepov v zvezi s poplavami Banke zaznavajo povečano število lažnih SMS sporočil in porast investicijskih prevar Odgovori na novinarska vprašanja glede ukrepov bančnega sektorja v zvezi s poplavami Izvajanje plačil v ponedeljek, 14. avgusta 2023 Bančne poslovalnice zaradi poplav na nekaterih območjih zaprte oziroma z omejenim delovanjem Odgovori na novinarska vprašanja glede uporabe plačilnih kartic Odgovori na novinarska vprašanja glede CHF posojil Predsednik Nadzornega odbora EMN Andrea Enria na obisku na Združenju bank Slovenije Pametni telefoni vse pogostejša vstopna točka za napadalce Odgovori na novinarska vprašanja glede projekta Pazi.se Odgovori na novinarska vprašanja glede spletnih prevar Odgovor na novinarsko vprašanje glede obresti za potrošniška posojila Banke in hranilnice krepijo zavedanje glede naraščajočih spletnih prevar Javno pismo gospodarskih združenj glede uvedbe obveznega predmeta RIN v osnovne ter srednje šole in odprto pismo Pedagoške fakultete ministru za vzgojo in izobraževanje ter ministrici za digitalno preobrazbo o računalniškem opismenjevanju v slovenskih osnovnih šolah Gospodarska rast mora temeljiti na okoljsko in družbeno drugače urejenem pristopu Žana in Mare iz Gimnazije Tolmin včeraj v Bruslju zasedla odlično 9. mesto na finalu Evropskega denarnega kviza Imenovani novi člani in namestniki članov nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Oblike spletnih prevar, njihovi znaki in kako se pred njimi zavarovati 21st Century Monetary Policy (Norton 2022) Odgovori na novinarska vprašanja glede ljubezenskih prevar Odgovori na novinarska vprašanja glede finančnega opismenjevanja Začeli so se dnevi slovenskega kapitalskega trga Evropski denarni kviz, nacionalno tekmovanje 2023 Letošnji Evropski teden denarja poteka od 20. do 25. marca Direktorica Združenja je sodelovala na predstavitvenem dogodku Vise: Slovenija plačuje digitalno Uvodni nagovor udeležencem posveta o trajnostnem financiranju, mag. Kristijan Hvala, vodja področja ekonomike poslovanja na ZBS Prevaranti so na preži tudi, ko gre za ljubezen prek spleta Vrhovno sodišče RS z novo sodbo potrjuje ustaljeno sodno prakso Študija Evropske bančne federacije in družbe Oliver Wyman razkriva način za sprostitev obsežnega bančnega financiranja in gospodarske rasti NLB bo oblikovala novo umetniško zbirko SEE ART Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede stanovanjskega kreditiranja Odgovor na novinarska vprašanja glede ESG vprašalnika Državni svet s 13 organizacijami predlaga presojo ustavnosti Zakona o dohodnini Odgovor na novinarska vprašanja glede vpliva dviga minimalne plače na kreditno sposobnost prebivalstva Kreditna sposobnost prebivalstva se je zaradi dviga minimalne plače poslabšala Na voljo je novela Smernic upravljanja tveganj Banke in hranilnice s 1.1.2023 ukinjajo storitev brezplačnega preverjanja pravilnosti QR kode na obrazcu UPN QR Peticija davčno okolje v Sloveniji Na študentski okrogli mizi o zelenih financah je sodeloval predstavnik Združenja bank V času božičnih in novoletnih praznikov bo veljal spremenjen poslovni čas poslovalnic bank ter hranilnic Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede zaprtih transakcijskih računov fizičnih oseb Na voljo so statistični podatki leasing podjetij, 30.9.2022 Oni dan ali nekaj o inflaciji, komentar Dušana Hočevarja, bivšega direktorja Združenja bank Slovenije Banke in hranilnice z 20. marcem 2023 spreminjajo svoje račune Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede poslovanja in gospodarskih razmer v letu 2022 Pričela se je kampanja Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah Hrvaške kune bo potrebno pravočasno zamenjati za evre Pred 202 leti je bila ustanovljena Kranjska hranilnica Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede poškodovanih evrskih bankovcev, 4.11.2022 Posnetek novinarske konference Zlorabe na področju elektronskega poslovanja, 9.11.2022 Banke bodo strankam ponudile stanovanjske kredite z jamstvom države Digitalizacija bančništva je stalnica Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja ob Svetovnem dnevu varčevanja, 25.10.2022 Odziv na navedbe Združenja Frank in Zveze potrošnikov Slovenije Odgovor Združenja bank na novinarska vprašanja glede kreditiranja po Zakonu o jamstveni shemi za mlade, 19.10.2022 Sodba Sodišča EU za slovensko sodno prakso ne prinaša bistvenih novosti (SEU C-405/21) Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah bo letos potekal od 14. do 18. novembra Inflacija čisti realni sektor Oktober je evropski mesec kibervarnosti, Slovenija je prejela nagrado za najboljši video Prestižno priznanje Manager leta je prejel predsednik Nadzornega sveta Združenja bank Blaž Brodnjak Na spletnem dogodku Osvežimo osnove osebnih financ je sodelovala direktorica Združenja V začetku septembra je zaživela spletna stran Društva upokojencev NLB Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede kreditiranja, 7.9.2022 Banke zaznavajo povečano število lažnih sporočil prek elektronske pošte – ne odpirajte povezav in ne vnašajte svojih podatkov! Kibernetska varnost je v času pospešene digitalizacije ključnega pomena Kako se zaščititi pred investicijskimi prevarami s kriptovalutami? Pred odhodom na dopust poskrbite za varnost telefona Ključ za krepitev odpornosti gospodarstva in bank sta sodelovanje ter povezovanje Hranilnica in posojilnica Spodnji Dravograd je bila ena od prvih slovenskih bančnih institucij Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede novih pravil kreditiranja prebivalstva Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede stanovanjske jamstvene sheme za mlade 30. obletnica Banke Slovenije Obisk predsednika nadzornega odbora Enotnega mehanizma nadzora Andree Enria Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 25 evrov na 50 evrov v Sloveniji Mednarodna bančna zveza za brezogljično bančništvo Net Zero Banking Alliance, katere podporni član je tudi Združenje bank Slovenije, danes obeležuje prvo obletnico svojega delovanja Imenovan nov razširjen nadzorni svet Združenja bank Slovenije Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede kreditiranja prebivalstva Zaključil se je posvet zakladnikov, zalednih & skrbniških služb in investicijskih bančnikov Kreditna sposobnost družin z otroci se je s 1. aprilom zaradi dviga zneska za vzdrževanega družinskega člana za 11,63 EUR na 248,92 EUR še poslabšala Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede Zakona o jamstveni shemi za mlade Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade Doslednejše potrjevanje kartičnih plačil pri spletnih nakupih s 3. majem 2022 Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede menjave grivna Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede odpiranja računa ruskemu državljanu Prebivalcem Ukrajine s statusom osebe z začasno zaščito je omogočeno brezplačno odpiranje računov in brezplačno vodenje računov za prve tri mesece Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede kraje plačilne kartice Zmagovalec na nacionalnem tekmovanju Evropski denarni kviz je Šolski center Velenje Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci v švicarskih frankih Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede odprtja bančnega računa Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede kibernetske varnosti Sprejeta rešitev za komitente slovenske Sberbank banke: nemoten dostop do vseh sredstev na računih in bančnih storitev Banke na Ustavno sodišče vložile pobudo za oceno ustavnosti spornega Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih Omejevalni ukrepi EU v odziv na krizo v Ukrajini Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede plačevanja s karticami Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (ZOPVTKK) bo povzročil izjemno obsežne negativne učinke na gospodarstvo in makroekonomsko stabilnost Republike Slovenije Informacija za kreditojemalce glede Zakona o porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih Združenje bank Slovenije organiziralo tretji posvet o trajnostnem financiranju Zaznano povečano število lažnih SMS sporočil Uporabniku je treba zagotoviti dobro uporabniško izkušnjo Banke bodo na Ustavno sodišče vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih in predlog za začasno zadržanje izvrševanja Objavljena je prva odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s krediti v švicarskih frankih Poudarki z novinarske konference glede zakonskega reševanja problematike posojil v CHF Javni poziv za zagotovitev pravne države ter predvidljivega poslovnega okolja Zaznani novi poskusi spletnih prevar Ponovni poziv za zagotovitev pravne varnosti in predvidljivega poslovnega okolja slovenskim bankam ter gospodarstvu Poziv predsedniku vlade, ministrom za finance, pravosodje, gospodarski razvoj in tehnologijo ter poslanskim skupinam Državnega zbora za zagotovitev pravne države in predvidljivega poslovnega okolja slovenskim bankam in gospodarstvu - Odprto pismo gospodarstva Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede Zakona o porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih Na Twiterju je objavljena neresnična informacija o izstavitvi računa Združenju bank Slovenije Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede kreditiranja in zvišanja minimalne plače Stališča in pripombe ZBS na predlog Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih SI-CERT: Vse več Slovencev se po finančna posojila obrača na splet Banke so dobro pripravljene za nadaljnjo podporo gospodarstvu in zagotavljanje finančne vključenosti celotnega prebivalstva Slovenije Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede ukinitve LIBOR referenčne obrestne mere Novela Smernic upravljanja tveganj, priporočila Odbora za tveganja pri ZBS SI-CERT: Slovenci v investicijskih prevarah izgubili že več kot 5 milijonov evrov Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede trendov v bančnem sistemu Ne sodeluj pri nezakonitem pranju denarja in ne postani denarna mula, sporočilo za javnost Evropska centralna banka je vnovič izdala negativno mnenje na predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci v CHF Na voljo je nov obrazec za pripravo povzetka poročila o oceni vrednosti nepremičnin za zavarovano posojanje, ki vključuje okoljske dejavnike Poklic računovodje se v bankah iz tradicionalnega spreminja v interdisciplinarnega, sporočilo za javnost Vloga bank pri post pandemičnem okrevanju gospodarstva, sporočilo za javnost Na voljo so statistični podatki leasing podjetij, 30.9.2021 Sprejeta Uredba EU, ki določa zamenjavo referenčne obrestne mere CHF LIBOR s SARON s 1. januarjem 2022, sporočilo za javnost Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede poslovanja v letu 2021 Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede prevare pri nakazilu denarja Banke morajo biti za stranke na pravem mestu, ob pravem času in s pravo rešitvijo, sporočilo za javnost s posveta informatikov Združenje bank bo do nadaljnjega vse izobraževalne dogodke izvajalo virtualno Združenje bank Slovenije je postalo podporni član mednarodne bančne zveze za brezogljično bančništvo Net Zero Banking Alliance Roundtable: Slovenia and the Balkans: Business Opportunities for Banks and Open Banking Mesec kibernetske varnosti: Za varno poslovanje lahko največ storite sami EBF/EC3: Kibernetske prevare 2.0 – novi nasveti za izboljšanje kibernetskih sposobnosti Upravljanje tveganj v razmerah gospodarskega okrevanja in negotovosti, trajnostne preobrazbe ter novih regulatornih pravil Odgovor Združenja bank na novinarska vprašanja glede spletnih prevar Pri informacijski varnosti je treba dobro vedeti, kaj varujemo in kakšna je vrednost teh sredstev, intervju z Borisom Vardjanom, vodjo Varnostnega foruma IT Ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobra, bo v Bankariumu prost vstop in brezplačno vodeni ogledi Upamo, da bo BS razmislila o ukinitvi omejitve kreditiranja Banka Slovenije praznuje letos 30. obletnico SI-CERT zasnoval brezplačni spletni tečaj o informacijski varnosti za zaposlene Varni v pisarni Na posvetu o skladnosti poslovanja o novostih zakonodaje Bančni pravniki na posvetu o aktualnih temah Spremembe insolvenčne zakonodaje so nujne Za boljše okolje je potrebna sprememba miselnosti in obnašanja Pozor, goljufije z investicijskimi vlaganji! Lažne spletne platforme prikazujejo visoke donose, ki pa so le številka na zaslonu Stranke morajo z jutrišnjim dnem za obisk banke ali hranilnice izpolnjevati pogoje PCT Združenje bank Slovenije se pridružuje stališču, da ureditev, ko stroški testiranja bremenijo delodajalce, negativno vpliva na celotno slovensko gospodarstvo ter, da naj vlada zagotovi ustrezno ureditev testiranja Boris Vardjan, vodja Varnostnega foruma IT pri ZBS, je prejel nagrado Varnostni inženir leta 2021 LIBOR za švicarski frank se s prihodnjim letom umika, nadomestil naj bi ga SARON Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede menjave valute SI-CERT: Poročilo o kibernetski varnosti za leto 2020 izkazuje izrazito povečanje phishing napadov Združenje bank Slovenije je izdalo nezavezujoče usmeritve za razvoj trajnostnega financiranja v skladu z načelom sorazmernosti Muzej Bankarium razkriva bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes Združenje bank Slovenije je podpisalo Sporazum o sodelovanju pri organizaciji Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah, ki bo potekal od 15. do 19. novembra 2021 Izšla je junijska številka revije Bančni vestnik Posvet Zavarovanja terjatev Uporaba plačilnih kartic na počitnicah v tujini Božidar Dajčman je prejel nagrado za najboljšega korporativno varnostnega managerja Kje zamenjati osmo serijo bankovcev švicarskega franka Zaživel je muzej bančništva Slovenije Digitalna preobrazba v finančnih storitvah 24. letna konferenca ocenjevalcev vrednosti Na tržaškem investicijskem forumu je tekla beseda o spopadanju bank s preteklimi in novimi ranljivostmi pri financiranju gospodarske obnove Združenje bank Slovenije krepi sodelovanje tudi na Balkanu Odplačilo hipotekarnega kredita v švicarskih frankih v evrih: pritožba je nedopustna Na voljo je majska številka revije Bančni vestnik Bančni vestnik praznuje letos častitljiv jubilej – 70 let Ogromno število lažnih klicev pod pretvezo Microsoftove tehnične pomoči Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede dostopnosti bančnih storitev za starejše Izvedba Bančne konference je prestavljena / The implementation of the Banking Conference has been postponed Izzivi notranje revizije v bankah in hranilnicah v razmerah epidemije in po njej Na natečaju za pripravo naslovnice Letnega poročila Združenja bank Slovenije za leto 2020 je zmagal Klavdij Marič, študent grafičnega oblikovanja na VŠS Academia Prenovljena sestava nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Zaključil se je finale Evropski denarni kviz 2021 Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede uporabe spletnega bančništva Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede kreditiranja prebivalstva Prenehanje ukrepa odloga izvršbe Posvet zakladnikov, zalednih & skrbniških služb in investicijskih bančnikov Kartične transakcije v državah EGP, ki nimajo evra, kmalu še bolj transparentne: obvestilo o pribitku na referenčni tečaj ECB Policija obravnava vse več goljufij z lažnimi investicijskimi vlaganji, ki obljubljajo tudi več kot stoodstotno tedensko donosnost Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Robert A. Mundell Vabilo medijem na on-line pogovor: Izvajanje močne avtentikacije pri plačilih, 16. april 2021, ob 10. uri Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede kreditne sposobnosti Večina poslovalnic bank in hranilnic bo v času »lockdowna« poslovala po nespremenjenem urniku Odgovor Združenja bank na vprašanje glede stanovanjskega kreditiranja fizičnih oseb Združenje bank Slovenije je v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za revizijo objavilo dopolnjen obrazec za pripravo povzetka poročila o oceni vrednosti nepremičnin za zavarovano posojanje s podatki o energetski izkaznici stavb Odgovori Združenja bank Slovenije na novinarska vprašanja glede finančne pismenosti Zmagovalka na nacionalnem tekmovanju Evropski denarni kviz je OŠ prof. dr. Josipa Plemlja iz Bleda Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede phishinga Odgovor Združenja bank na vprašanje glede dokumentacije v postopku kreditiranja Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja glede dviga minimalne plače in omejitve kreditiranja Pobuda ZBS, GZS in OZS za podaljšanje interventne zakonodaje Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede poravnave obveznih dajatev z enim plačilnim nalogom EONIA bo ukinjena 3. januarja 2022 Obvestilo za javnost glede javnih navedb v zvezi s hrvaško sodno prakso v povezavi s krediti v CHF Vabilo študentom grafičnega oblikovanja na natečaj za pripravo oblikovalskega predloga naslovnice Letnega poročila Združenja bank Slovenije za leto 2020 Na okrogli mizi konference Zlatega kamna bo tekla beseda o financiranju občin iz naložbenih EU mehanizmov Dvig minimalne plače bo vplival na kreditno sposobnost potrošnikov Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede uporabe posplošenih vrednosti nepremičnin Letošnji Evropski teden denarja poteka od 22. do 26. marca Odgovori Združenja bank na novinarska vprašanja o ležarinah Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede negativnega Euriborja V Sloveniji zabeležili veliko rast na področju spletnega nakupovanja Instant payment environment in Slovenia, EPC interview with Boris Bjelica, President of the Payment Services Committee at the Bank Association of Slovenia Poročilo EBF-UNEP FI omogoča aplikacijo taksonomije EU na osnovne bančne storitve 19. januarja bo potekala konferenca Pripravljenost institucij na priložnosti, ki jih prinaša evropski Green Deal Na okrogli mizi Izkušnje in dobre prakse trajnostnega financiranja bo sodelovala direktorica Združenja bank Vprašanja in odgovori glede Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva ## V Sloveniji znova zaznane SMS-prevare: goljufi se izdajajo za otroke in prosijo za denar Vir: https://www.zbs-giz.si/v-sloveniji-znova-zaznane-sms-prevare-goljufi-se-izdajajo-za-otroke-in-prosijo-za-denar/ ### V Sloveniji znova zaznane SMS-prevare: goljufi se izdajajo za otroke in prosijo za denar V Sloveniji so bile znova zaznane SMS-prevare, pri katerih se goljufi izdajajo za otroke oziroma druge družinske člane. Žrtvam z neznane številke pošljejo sporočilo, kot je »Živjo, mama, to je moja nova številka« ali »Mami, izgubil sem telefon, piši mi na novo številko«, ter pojasnijo, da so izgubili ali poškodovali telefon. Nato želijo komunikacijo nadaljevati prek aplikacij, kot sta WhatsApp ali Viber, in pod pretvezo nujnosti zaprosijo za finančno pomoč. Najpogosteje prosijo za plačilo računa, češ da trenutno nimajo dostopa do spletne banke, ali za denar za nakup novega telefona. Žrtvi lahko nato pošljejo podatke bančnega računa, ki je pod nadzorom goljufov; pogosto prosijo tudi za nakup predplačniških oziroma darilnih kartic. Goljufi pri tem računajo na čustveni odziv staršev oziroma bližnjih, ki želijo pomagati družinskemu članu v težavah. Cilj prevare je praviloma pridobiti denar, v nekaterih primerih pa tudi podatke o plačilnih karticah ali druge finančne podatke. Posebej previdni bodite, če: Spletne goljufije ne ciljajo le na posameznike Podobne tehnike socialnega inženiringa se vse pogosteje pojavljajo tudi v poslovnem okolju. Posebej izpostavljena so podjetja in organizacije, njihova računovodstva ter zaposleni, ki imajo dostop do finančnih podatkov in poslovne komunikacije. Po podatkih, predstavljenih v skupnem seminarju SI-CERT in slovenske policije, je policija od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij, pri katerih je skupna škoda presegla 167 milijonov evrov. Združenje bank Slovenije zato opozarja tudi na pomen ustrezne zaščite pred spletnimi goljufijami v poslovnem okolju. SI-CERT in slovenska policija pripravljata brezplačni spletni seminar »Spletne goljufije, ki ciljajo na računovodstva«, na katerem bosta predstavila aktualne trende spletnih goljufij, načine delovanja napadalcev in konkretne primere iz prakse. Posebna pozornost bo namenjena direktorskim prevaram, vrivanju v poslovno komunikacijo, zlorabi e-bančnih računov in naprednim phishing napadom. Seminar je namenjen boljšemu razumevanju, kako napadalci pred izvedbo prevare zbirajo informacije o podjetju, zaposlenih in poslovnih partnerjih ter jih nato uporabijo za pripravo prepričljivih sporočil in drugih oblik zavajanja. Več informacij in prijava na spletni seminar SI-CERT in policije: https://www.cert.si/spletne-goljufije-ki-ciljajo-na-racunovodstva/ . Pri vseh oblikah spletnih goljufij velja preprosto pravilo: ustavite se, preverite, premislite in šele nato ukrepajte. Združenje bank Slovenije Ljubljana, 17. september 2026 - sporočilo prihaja z neznane telefonske številke, pošiljatelj pa se predstavlja kot vaš otrok ali drug družinski član; - pošiljatelj pojasnjuje, da ima novo telefonsko številko, ker je izgubil ali poškodoval telefon; - vas želi preusmeriti na WhatsApp, Viber ali drugo aplikacijo za sporočanje; - ustvari občutek nujnosti in zahteva hitro ukrepanje; - vas prosi za nakazilo denarja ali podatke o plačilni kartici. - Če prejmete tovrstno sporočilo z neznane številke, ne odgovarjajte in ne nadaljujte komunikacije. - Vedno najprej preverite, kdo je pošiljatelj. Pokličite otroka oziroma družinskega člana na telefonsko številko, ki jo že poznate in ji zaupate. - Ne nakazujte denarja, če niste povsem prepričani, komu ga nakazujete. - Nikoli ne posredujte podatkov o plačilni kartici, spletni banki, gesel ali drugih občutljivih podatkov na podlagi takšnega ali podobnih sporočil. - Če ste že nakazali denar ali posredovali podatke, čim prej kontaktirajte svojo banko ali hranilnico. ## Bančni sektor podpira dostopnost gotovine, želi pa, da bo rešitev dolgoročno vzdržna in pravična Vir: https://www.zbs-giz.si/bancni-sektor-podpira-dostopnost-gotovine-zeli-pa-da-bo-resitev-dolgorocno-vzdrzna-in-pravicna/ ### Bančni sektor podpira dostopnost gotovine, želi pa, da bo rešitev dolgoročno vzdržna in pravična Združenje bank Slovenije podpira namen predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ki naj bi uporabnikom omogočal uporabo različnih plačilnih sredstev, tako digitalnih, kot tudi gotovine. Podpira tudi dostopnost do gotovine in njeno uporabo kot zakonitega plačilnega sredstva. Bančni sektor se namreč zaveda pomena finančne vključenosti za vse državljanke in državljane Slovenije in z raznovrstnimi aktivnostmi ves čas skrbi tako za to kot za čim večjo finančno pismenost. Opozarja pa, da je institut osnovnega plačilnega računa že obstaja in zagotavlja dostopne bančne storitve, posebej za socialno ranljive skupine, zato izpostavlja nekaj nelogičnosti v predlaganem zakonu, ki bi jih veljalo nasloviti, da bo predlagana rešitev dolgoročno vzdržna in pravična. Da sta dostopnost bančnih storitev in finančna vključenost državljank in državljanov že zdaj dobri, je razvidno iz razpoložljivih primerjalnih podatkov, ki za Slovenijo izkazujejo visoko raven dostopnosti do gotovine. To zagotavljajo obstoječa mreža bančnih poslovalnic in bankomatov ter drugi alternativni pristopi, kot so na primer mobilne poslovalnice ali dostop do gotovine na prodajnih mestih. Podatki izkazujejo tudi splošno visoko raven finančne vključenosti, denimo delež prebivalcev z odprtimi računi, ki je med najvišjimi na svetu. Da je raven dostopnosti do bančnih storitev visoka, ugotavlja in navaja tudi predlagatelj predloga zakona. Ob podrobni proučitvi predloga v bančnem sektorju zato ocenjujemo, da predlagane rešitve v več pomembnih vidikih presegajo cilje predloga zakona in odpirajo pomembna pravna, ekonomska, konkurenčna in operativno-izvedbena vprašanja. Zato menimo, da je pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka smiselno in nujno nekatere predloge še preučiti in dopolniti. Naš namen pri tem ni zmanjševanje dostopnosti gotovine, temveč prav nasprotno – zagotoviti, da bo dostop do nje zanesljiv, kakovosten in vzdržen tudi v prihodnje. 1. Dostop do gotovine da – vendar tako, da bo deloval tudi v praksi Število uporabnikov gotovine se v Sloveniji, tako kot v drugih evropskih državah, zmanjšuje. Uporabniki vse pogosteje plačujejo s karticami in drugimi digitalnimi načini, zato se zmanjšuje tudi uporaba poslovalnic in bankomatov. Slednje kaže na to, da je pri prihodnji ureditvi pomembno najti pravo ravnotežje: zagotoviti, da bo gotovina dostopna tistim, ki jo želijo uporabljati, hkrati pa ne ustvariti sistema, ki bi zahteval drago infrastrukturo tam, kjer je skoraj nihče ne uporablja. 2. Pred sprejetjem zakona potrebujemo jasne podatke in poslovno presojo Pri tako pomembni spremembi je po mnenju bančnega sektorja ključno vključiti poslovno logiko in najprej natančno ugotoviti, kje in kakšne so v Sloveniji dejanske vrzeli glede dostopa do gotovine, nato pa uskladiti možne rešitve, kako jih odpraviti s ciljnimi ukrepi . Za to bi morali sprejeti merljive kriterije, predvideti stroške odpravljanja vrzeli ter vpliv na poslovne modele, konkurenčnost in stabilnost bančnega sistema. Zato predlagamo, da se pred sprejetjem zakona predstavijo uporabljena metodologija, podatki in izračuni o pokritosti z bankomati ter poslovalnicami in konkretna območja, kjer je dostopnost do teh storitev po ugotovitvah regulatorja nezadostna. To bi omogočilo, da se rešujejo resnične težave in da se za njih poiščejo najbolj učinkovite rešitve. Če se na posameznem območju države izkaže, da je dostop do gotovine slabši, je po mnenju bančnega sektorja smiselno takšne konkretne vrzeli reševati ciljno – na primer s prerazporeditvijo obstoječih bankomatov, alternativnimi gotovinskimi točkami ali drugimi rešitvami vključno z zagotavljanjem dostopa do gotovine na prodajnih mestih kot pa z administrativno določenimi enakimi obveznostmi za celotno državo. 3. Več možnosti za dostop do gotovine je bolje kot ena sama rešitev Bančni sektor podpira tudi razvoj alternativnih načinov dostopa do gotovine, na primer možnosti dviga gotovine na prodajnih mestih. Takšne rešitve so lahko še posebej koristne v manjših krajih, kjer postavitev klasičnega bankomata ali poslovalnice zaradi majhnega števila uporabnikov ni ekonomsko vzdržna. Predlog zakona jih že predvideva, vendar bi jih bilo po mnenju bančnega sektorja smiselno omogočiti bolj prožno, da bodo lahko dejansko dopolnile obstoječo mrežo. 4. Brezplačne storitve zahtevajo ustrezno infrastrukturo in varnost Ena od pomembnih novosti predloga je tudi zelo širok nabor brezplačnih bančnih storitev. Predlog ne govori več samo o brezplačnem dostopu do gotovine, temveč med drugim predvideva tudi brezplačno vodenje računa, kartico, spletno in mobilno bančništvo, nakazila ter druge storitve. Pri tem je pomembno razumeti, da gre za širok nabor storitev, katerih zagotavljanje zahteva ustrezno infrastrukturo, tehnologijo, varnostne sisteme, dostopnost poslovalnic in bankomatov ter izpolnjevanje številnih zakonskih zahtev. Zato je pri tako obsežni ureditvi pomembno, da je jasno opredeljeno, kako bo sistem zasnovan in kako bo mogoče dolgoročno zagotavljati kakovostne in varne bančne storitve za vse uporabnike. 5. Pravila morajo biti enaka za vse ponudnike finančnih storitev, tudi neobanke in fintech ponudnike Predlog bi pomemben del obveznosti zagotavljanja gotovinske infrastrukture naložil predvsem bankam in hranilnicam, ki imajo poslovalnice in bankomate v Sloveniji. A hkrati na slovenskem trgu delujejo tudi ponudniki bančnih storitev, ki poslujejo pretežno ali izključno digitalno in nimajo lastne fizične infrastrukture (na primer t. i. neobanke kot sta Revolut, N26 ipd.). Predlog tega dejstva ne upošteva, saj predvideva, da lahko bankomate in drugo infrastrukturo uporabljajo tudi stranke neobank, ki k njenemu vzdrževanju ne prispevajo. Predlog tako uvaja neenakomerno obravnavo ponudnikov bančnih storitev oziroma banke in hranilnice, ki imajo poslovalnice in bankomate v Sloveniji, postavlja v neenakovreden položaj. Po mnenju bančnega sektorja bi moral predlog poskrbeti, da pri zagotavljanju dostopa do gotovine sodelujejo vsi ponudniki, ki na slovenskem trgu ponujajo bančne storitve, ne glede na to, ali imajo lastno fizično mrežo ali ne. To pomeni, da bi morali najti mehanizem, ki bi omogoči, da tudi ponudniki brez lastne infrastrukture sorazmerno prispevajo k stroškom infrastrukture, ki jo uporabljajo njegove stranke. 6. Predlog zakona odpira tudi vprašanje izmenjave podatkov med bankami Za izvajanje nekaterih določb predloga zakona bi banke morale vedeti, koliko brezplačnih gotovinskih storitev je posamezni uporabnik že opravil pri drugih bankah. To pomeni, da bi si banke morale med seboj izmenjevati podatke o uporabnikih in njihovih gotovinskih transakcijah oziroma poimensko slediti vsem transakcijam svojih in strank drugih bank. Takšna izmenjava podatkov je v praksi tehnično neizvedljiva tako pri nas kot v tujini , ključno pa je, da je veliko več kot zgolj tehničen izziv. Tovrstna izmenjava informacij bi namreč za stranke bank pomeni la popolno izgubo zasebnosti . Gre namreč za podatke, za katere veljajo pravila o varovanju zaupnih in osebnih informacij, zato jih banke med seboj brez jasne zakonske podlage ne morejo izmenjevati Predlog zakona v tem delu ne določa dovolj jasno, kako naj bi se izmenjava podatkov izvajala, kdo bi do njih lahko dostopal in kako bi bili podatki ustrezno varovani. Po mnenju bančnega sektorja je zato treba že v okviru zakona jasno opredeliti pravno podlago, namen in obseg izmenjave podatkov ter ustrezne varovalke za njihovo varstvo. Nadaljnji konstruktiven dialog je nujen Za bančni sektor tako ni vprašanje, ali naj bo gotovina dostopna, temveč kako zagotoviti, da bo sistem dolgoročno deloval in da strošek zagotavljanja javnega interesa ne bo nesorazmerno naložen posameznim bankam, temveč bo zagotovljena pravična in dolgoročna finančna vzdržnost modela, ki ne bo postavljala slovenskega gospodarstva in bančnega sektorja v podrejen položaj v primerjavi z drugimi ponudniki finančnih storitev. Bančni sektor si zato želi nadaljnjega konstruktivnega dialoga z Vlado Republike Slovenije, pristojnim ministrstvom in Banko Slovenije. Skupni cilj je lahko zelo preprost: da ima vsakdo v Sloveniji možnost uporabljati gotovino, ter da je sistem hkrati pravičen, izvedljiv in dolgoročno vzdržen. Banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije, temu namenu ne nasprotujejo. Želijo pa sodelovati pri oblikovanju rešitve, ki bo dobro delovala tudi v praksi – danes in čez deset let. Predlagamo, da namen zakona uresničimo tako, da bo deloval glede na potrebe in bo lahko zaživel v praksi, ne pa z vnaprej predpisanimi zakonskimi kvotami. Povezava na pripombe Združenja bank Slovenije na predlog ZDUPS . Združenje bank Slovenije Ljubljana, 19. avgust 2026 1. Najprej ocenimo dejanske potrebe: Namesto avtomatične zahteve po določeni infrastrukturi najprej ocenimo, kje so dejanske vrzeli . 2. Uporabimo kombinacijo rešitev: Bankomati + poslovalnice + pošta + trgovine + druge alternativne gotovinske točke. 3. Problem rešujmo tam, kjer obstaja: Če ima težavo 10 ali 20 lokalnih območij , jo rešujmo tam, ne pa z enako obsežnimi administrativnimi obveznostmi (zakonskimi kvotami) za celoten sistem. 4. Če je storitev javnega interesa, naj bo jasno, kdo jo financira; Če je na nekem območju treba zagotavljati gotovino tudi takrat, ko to ni ekonomsko vzdržno, je mogoče uporabiti različne pristope, kot so javni razpis, subvencijo, koncesijo ali drug kompenzacijski model . ## Evropska centralna banka izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev za sodelovanje v pilotnem projektu digitalnega evra Vir: https://www.zbs-giz.si/evropska-centralna-banka-izbrala-36-ponudnikov-placilnih-storitev-za-sodelovanje-v-pilotnem-projektu-digitalnega-evra/ ### Evropska centralna banka izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev za sodelovanje v pilotnem projektu digitalnega evra 14. julij 2026: Evropska centralna banka (ECB) je izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev (PSP) iz držav evrskega območja, ki bodo sodelovali v pilotnem projektu digitalnega evra. Pilotni projekt je ključnega pomena za preizkušanje tehničnih funkcionalnosti digitalnega evra in operativnih postopkov ter za izboljšanje uporabniške izkušnje. Njegov namen je podpreti nadaljnje pripravljalne aktivnosti za morebitno uvedbo digitalnega evra. Začetek pilotnega projekta je predviden v drugi polovici leta 2027, trajal pa bo 12 mesecev. Povezava na ECB sporočilo za javnost Združenje bank Slovenije Ljubljana, 15. julij 2026 ## Uvedba enotnega ESG vprašalnika prek portala SISBIZ od 1. septembra 2026 Vir: https://www.zbs-giz.si/uvedba-enotnega-esg-vprasalnika-prek-portala-sisbiz-od-1-septembra-2026/ ### Uvedba enotnega ESG vprašalnika prek portala SISBIZ od 1. septembra 2026 Združenje bank Slovenije obvešča, da bo s 1. septembrom 2026 v okviru sistema SISBIZ vzpostavljena nova ESG aplikacija za zbiranje podatkov o okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) vidikih poslovanja poslovnih subjektov. Lastnica in upravljalka nadgrajenega sistema SISBIZ je Banka Slovenije. Gre za pomembno nadgradnjo obstoječega sistema SISBIZ, katere cilj je poenotiti in poenostaviti zbiranje ESG podatkov za potrebe bančnega sektorja ter hkrati zmanjšati administrativno breme za podjetja. Zakaj se uvaja enoten ESG vprašalnik? Bančni sektor ima ključno vlogo pri financiranju gospodarstva in pri podpori trajnostnemu prehodu. Podnebna in okoljska tveganja ter drugi ESG dejavniki vse pogosteje vplivajo na poslovanje podjetij, njihovo finančno stabilnost in dolgoročno sposobnost odplačevanja obveznosti. Zaradi tega ESG vidiki postajajo vse pomembnejši del presoje kreditnega tveganja, hkrati pa so banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke) zavezane tudi obsežnim regulatornim in nadzorniškim zahtevam glede upravljanja teh tveganj ter poročanja ter razkritij. V praksi se vse začne pri zbiranju podatkov. Doslej so podjetja, ki sodelujejo z več bankami, pogosto prejemala več različnih ESG vprašalnikov, kar je pomenilo: Nova ESG aplikacija v sistemu SISBIZ naslavlja prav te izzive. Kaj se spreminja z novo ureditvijo? S 1. septembrom 2026 bo za zbiranje ESG podatkov vzpostavljen enoten, vnaprej določen ESG vprašalnik, ki bo dostopen prek portala SISBIZ. Zbrani podatki bodo na voljo vsem bankam, s katerimi ima podjetje vzpostavljen ali vzpostavlja kreditni odnos (krediti, garancije, obveznice), kar omogoča večjo standardizacijo, primerljivost in učinkovitejšo obdelavo podatkov. Kaj to pomeni za podjetja? Nova ureditev prinaša več pomembnih prednosti: Pomembno je poudariti, da ESG podatki ne predstavljajo samostojnega ali avtomatičnega kriterija za odobritev financiranja, temveč so del celovite presoje tveganj, ki jo banke izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo in nadzorniškimi pričakovanji. Kako in kdaj bodo podjetja oddajala podatke? ESG vprašalnik bo dostopen prek portala Moj SISBIZ v upravljanju Banke Slovenije. Vnos ESG podatkov v okviru ESG modula je za podjetja brezplačen, medtem ko se za uporabo drugih funkcionalnosti portala Moj SISBIZ uporabljajo pogoji, kot veljajo za ta portal. Podjetja si bodo morala sama pravočasno urediti dostop do portala Moj SISBIZ, o natančnih postopkih, rokih in tehničnih podrobnostih pa bodo pravočasno obveščena prek bank in javnih objav. Podjetje bo moralo ESG vprašalnik izpolnjevati zgolj v primeru, da bo s strani banke preko sistema SISBIZ prejelo vabilo k izpolnitvi ESG vprašalnika. Ali podjetje izpolnjuje pogoje za izpolnitev ESG vprašalnika, je odvisno od internih pravil vsake banke. Podjetja ESG vprašalnika v sistemu SISBIZ ne bodo mogla izpolnjevati vnaprej, potrebno bo predhodno prejeto vabilo za izpolnitev ESG vprašalnika, poslano s strani banke. Ker bo prehod bank na uporabo sistema SISBIZ za zbiranje ESG podatkov potekal postopno od 1. septembra 2026 dalje, lahko v prehodnem obdobju prihaja do razlik v načinu nagovarjanja podjetij in v uporabljenih kanalih za zbiranje ESG podatkov. Posamezna banka lahko zato podjetje v tem obdobju pozove k posredovanju podatkov prek sistema SISBIZ ali, kadar je to potrebno, tudi prek drugih ustreznih (praviloma obstoječih) kanalov. Podjetja naj pri tem upoštevajo navodila banke, s katero sodelujejo. Skupna in usklajena rešitev bančnega sektorja ESG aplikacija predstavlja skupno rešitev celotnega bančnega sistema, pri čemer je za tehnično nadgradnjo sistema SISBIZ poskrbela Banka Slovenije, ki je tudi upravljalka in lastnica sistema. Vsebina vprašanj je bila usklajena v okviru delovnih teles Združenja bank Slovenije. Podlaga za rešitev je določena v Zakonu o centralnem kreditnem registru (ZCKR-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 100/2025 in v Zakonu o bančništvu (ZBan-4), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 15/2026. Cilj rešitve je zagotoviti enotno, pregledno in učinkovito zbiranje ESG podatkov, ki bo koristilo tako bankam kot podjetjem ter prispevalo k stabilnosti finančnega sistema in podpori trajnostnemu razvoju gospodarstva. ESG podatki niso pomembni le za posamezno banko, temveč tudi za širšo stabilnost finančnega sistema, saj lahko podnebna in okoljska tveganja vplivajo tudi na inflacijo, kakovost portfeljev in sistemska tveganja. Ob tem pa je pomembno poudariti, da ESG aplikacija v SISBIZ predstavlja osrednji, ne pa tudi edini kanal zbiranja ESG podatkov. V skladu z ZBan‑4 so banke dolžne zagotoviti, da imajo na voljo ustrezne in zadostne informacije o ESG tveganjih svojih strank. Če teh podatkov v SISBIZ ni ali niso popolni, jih mora banka pridobiti tudi na drug ustrezen način. To pomeni, da lahko podjetja prejmejo tudi dodatne zahteve za pojasnila ali dopolnitev podatkov. Združenje bank Slovenije Ljubljana, 24. junij 2026 - podvajanje vnosa podobnih podatkov in večkratno pošiljanje izpolnjenih vprašalnikov bankam, - večje administrativno breme, - manjšo primerljivost odgovorov med bankami. - ESG vprašalnik izpolnila le enkrat v določenem obdobju (praviloma enkrat letno), - podatke oddala prek digitalne platforme Moj SISBIZ v okviru Banke Slovenije, v kolikor bodo k izpolnitvi pozvana s strani bank, - imela ESG podatke zbrane na enem mestu, - manj podvajanja dela in administrativnega bremena, - večjo preglednost in predvidljivost zahtev bank, - potencialno hitrejše kreditne postopke, - boljšo pripravo podjetij na prihodnje regulatorne zahteve in razkritja na področju trajnostnosti. ## Nova doba financ: digitalni razvoj zahteva tudi varnost in finančno pismenost Vir: https://www.zbs-giz.si/nova-doba-financ-digitalni-razvoj-zahteva-tudi-varnost-in-financno-pismenost/ ### Nova doba financ: digitalni razvoj zahteva tudi varnost in finančno pismenost V Ljubljani je 19. oktobra 2026 potekal posvet Nova doba financ in zavarovalništva: digitalno, trajnostno in odporno , na katerem so predstavniki finančnega in zavarovalniškega sektorja ter drugih strokovnih področij razpravljali o prihodnosti finančnih storitev, dostopnosti financiranja, kibernetski varnosti in vplivu novih tehnologij. Osrednje sporočilo razprav je bilo, da digitalna preobrazba prinaša pomembne priložnosti za učinkovitejše poslovanje in boljšo uporabniško izkušnjo, vendar mora njen razvoj spremljati ustrezno obvladovanje tveganj, dostopnost storitev in zaupanje uporabnikov. Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je v razpravi o prihodnosti plačilnih storitev poudarila, da morajo banke ob digitalizaciji upoštevati tudi potrebe ljudi, ki digitalnih rešitev ne uporabljajo ali jim ne zaupajo. Bančni sektor podpira ohranjanje dostopa do gotovine, pri čemer je treba infrastrukturo načrtovati glede na dejanske potrebe prebivalstva, stroške pa pravično razporediti med ponudnike, ki jo uporabljajo. Opozorila je tudi na pomen finančnega in digitalnega opismenjevanja, saj goljufi pogosto izkoriščajo človeško ranljivost, ne le tehnoloških pomanjkljivosti. Pomen znanja za sprejemanje odgovornih finančnih odločitev je izpostavil tudi vodja Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije Matej Krumberger . Čeprav se Slovenci v mednarodnih primerjavah finančne pismenosti uvrščajo približno v sredino, postajajo finančni produkti vse bolj zapleteni, zato je vse pomembneje, da posamezniki razumejo njihove pogoje, stroške in tveganja ter znajo presoditi, katere rešitve ustrezajo njihovim potrebam. Razprave so opozorile tudi na vse večji pomen kibernetske odpornosti, ki ni več zgolj vprašanje informacijske tehnologije, temveč del odgovornosti vodstev in celotnega poslovanja. Umetna inteligenca in digitalizacija odpirata nove možnosti, hkrati pa zahtevata ustrezen nadzor, usposobljene uporabnike in učinkovito sodelovanje med deležniki. Prihodnost finančnega sektorja bo tako odvisna od sposobnosti povezovanja inovacij z varnostjo, dostopnostjo in odgovornostjo. Tehnološki napredek bo lahko dosegel svoj polni potencial le, če ga bodo spremljali zaupanje uporabnikov, odporne finančne institucije in znanje za sprejemanje premišljenih finančnih odločitev. Združenje bank Slovenije Ljubljana, 20. oktober 2026